| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poljudni prispevki o možganih
Možganska stimulacija pri Parkinsonovi bolezni
Bolniki s Parkinsonovo boleznijo se običajno zdravijo z zato primernimi zdravili, ki učinkujejo na posebne možganske celice. Žal, omenjena zdravila čez čas izgubijo svoj učinek, kar posledično vodi v ponovno hudo poslabšanje bolezni. V tem stanju včasih obstaja še ena možnost za bolnike; poseg, ki ga imenujemo globoka možganska stimulacija. Beri dalje...
Vpliv prehrane in gibanja na delovanje možganov
O vplivu prehrane in gibanja na delovanje možganov nam je med Tednom možganov 2009 predavala Erika Povšnar. Vsebino predavanja si lahko ogledate v priponki. Beri dalje...
Stres je stanje v organizmu, ki potencialno ogroža njegovo celovitost ali celo preživetje. Kaj ga povzroča, kako se odraža v organizmu in predvsem v možganih? O tem in podobnih vprašanjih nam je med Tednom možganov 2009 predaval prof. Janez Sketelj. Vsebino njegovega predavanja si lahko ogledate v priponki. Beri dalje...
Življenje v mestu škodi našim možganom
Sprehod po zelo obljudeni mestni ulici s spremljajočim prometom in reklamnimi napisi negativno vpliva na naše najbolj osnovne kognitivne sposobnosti. Beri dalje...
Ali glasba lahko vpliva na spremembe v možganski aktivnosti, ki so povezane z izboljšanjem nekaterih navidez nepovezanih kognitivnih sposobnosti, kot je reševanje logičnih problemov? Med Tednom možganov 2009 je o tem predaval prof. Norbert Jaušovec, vsebino njegovega predavanja si lahko ogledate v priponki. Beri dalje...
Beseda anestezija (an - brez, aesthesis - občutek) opisuje postopek ali stanje zavesti brez čutnih zaznav, ki omogoči bolniku, da prenese sicer nevzdržne bolečinske dražljaje in nima spomina na kirurški poseg. Beri dalje...
Manj kalorij za možgane v formi?
Na Okinawi imajo ljudje navado, da jedo le, dokler niso 80-odstotkov siti. In prav ta navada, ki ji pravijo hara hatchi bu, je skrivnost njihovega odličnega zdravja in dolgega življenja. Na Okinawi je namreč najvišji delež stoletnikov na svetu, poleg tega pa imajo Okinawci manj težav s srcem, manj sladkorne bolezni in debelosti. Beri dalje...
Velikokrat nas ne zanima, kako se obnašajo posamezni nevroni, ampak kaj lahko razberemo iz delovanja velikega števila nevronov različnih delov možganske skorje. Skupno delovanje velikega števila nevronov lahko primerjamo s preučevanjem gozda ali dela gozda v nasprotju s preučevanjem posameznih dreves. Beri dalje...
Aha ! - Kreativno reševanje problemov v možganih
Predstavljajte si, da nikakor ne morete rešiti problema, ki vas preganja že nekaj dni. Mozgate in mozgate, si razbijate glavo in vse kar vam gre skozi misli je vprašanje, kako bi našli rešitev. No, morda so znanstveniki bliže odgovoru. Beri dalje...
Možgani so zapleten sistem velikega števila možganskih celic, ki za svoje delovanje prav tako kot ostali deli telesa potrebujejo energijo. Presenetljivo predstavljajo le 2 odstotka telesne mase, porabijo pa 20 odstotkov goriva, ki ga izločimo iz hrane in pijače. Beri dalje...
Stoletje možganov - spis o (ne)znanju
Ko človek bolj spozna nevroznanost in tiste, ki se z njo ukvarjajo, ga lahko navda občutek prave grške tragedije – nekje iz ozadja vedno preži določen element samoprecenjevanja vpletenih. Beri dalje...
Izraze, kot so »nasilni psihopat« (21,700), »psihopatski serijski morilec« (14,700), »psihopatski morilec« (12,500) ali »zmešani psihopat« (1,050) pogosto slišimo v vsakdanjem pogovoru. Prikazano število Googlovih zadetkov v oklepajih kaže na njihovo pogosto rabo v vsakdanjem pogovoru. A kot bomo ugotovili v nadaljevanju, ti izrazi izhajajo iz napačnega sklepanja o psihopatski osebnosti oziroma takoimenovani psihopatiji ali sociopatiji. Malo je namreč motenj, ki bi jih v taki meri napačno interpretirali. Namen pričujočega sestavka je jasno opredeliti pomen psihopatije in dekonstruirati splošno razširjene mite o njej. Beri dalje...
Lačne matere predstavljajo nevarnost za razvoj odvisnosti pri svojih odraslih otrocih
Najnovejše raziskave, objavljene v mednarodni reviji Addiction, pričajo, da so otroci spočeti v obdobju lakote v svojem kasnejšem življenju bolj izpostavljeni razvoju bolezni odvisnosti. Raziskovalci nizozemske organizacije za duševno zdravje, Bouman GGZ in Univerza Erasmus v Rotterdamu so opravili raziskavo med moškimi in ženskami, rojenimi med leti 1944 in 1947 v Rotterdamu, ko je na Nizozemskem vladala lakota. Tisti posamezniki, katerih mame so v zgodnji nosečnosti živele v lakoti in pomanjkanju, so se pogosteje zdravili zaradi odvisnosti. Beri dalje...
Ljudi lahko delimo na mnogo načinov, toda v vseh okoljih, v vseh rasnih in starostnih skupinah velja ena temeljna delitev: eni so moški, druge so ženske. Očitno se v komunikaciji med spoloma namesto podobnosti večkrat potrjujejo predvsem razlike v načinu razmišljanja in vedenju. Zato ne preseneča, da je eno najpogostejših vprašanj, ki jih nevroznanstvenikom zastavlja široka javnost: "Ali so moški možgani drugačni od ženskih?" Beri dalje...
Vprašanje, kako smo lahko sposobni tako hitro in instinktivno razumeti občutke, čustva, misli in namene drugih ljudi, že dolgo zanima psihologe, nevroznanstvenike in filozofe. Vendar pa nekateri raziskovalci menijo, da nedavno odkritje takoimenovanih zrcalnih nevronov morda nudi na nevroznanosti temelječ odgovor. Zrcalni nevroni so vrsta možganskih celic, ki se odzivajo enako v primeru, ko izvedemo neko dejanje, in v primeru, ko opazujemo nekoga drugega izvesti enako dejanje. Beri dalje...
Čeprav na to vprašanje povsem zadovoljivo ne odgovorijo niti tisoči knjig, ki jih pišejo nevroznanstveniki z desetletji raziskovalnega dela za seboj, lahko poskusimo z najbolj preprostim možnim odgovorom zajeti bistvo. Beri dalje...
Je homoseksualna usmerjenost biološkega izvora?
Vrsto let je v znanosti veljalo prepričanje, da na homoseksualno usmerjenost vplivajo predvsem okoljski in socialni dejavniki. Proučevanje homoseksualnosti je bilo predvsem v dometu psihologije. Tako je večina psihologov vzroke za homoseksualno vedenje iskala predvsem v psihičnih travmah v zgodnjem otroštvu, vzgoji, materinskemu razvajanju, očetovem zanemarjanju, spolnih zlorabah itn. V zadnjem času pa so se v znanosti razmnožile študije, ki skušajo spolno usmerjenost razložiti z biološkimi dejavniki, predvsem z genetskim, hormonskim in možganskim delovanjem. Beri dalje...
Ali veste, kaj je afazija? Večina ljudi tega ne ve, dokler se z njo ne srečajo. Gre za oslabljeno ali izgubljeno zmožnost govora zaradi možganskih okvar. Beseda afazija izhaja iz grške besede phasis, ki pomeni glas ali govor, predpona a- pa pomeni nasprotje. Beri dalje...
Shizofrenija je motnja, o kateri obstajajo neverjetno napačne predstave, in o njej nenehno krožijo zmote in popolne neresnice. Zaradi vsega tega so osebe s shizofrenijo v družbi pogosto zapostavljene. To lahko močno poveča njihove občutke izoliranosti, osamljenosti in strahu. Beri dalje...
Zaradi njih čutimo bolečino, ljubezen in vonj sveže pečenih rogljičkov
Organ: človeški možgani. Povprečna teža: 1300 gramov. Konsistenca snovi, ki jih tvori: želatinasta. Struktura: deblo, mali možgani, dve hemisferi, osem režnjev (štirje levi in štirje desni), sto milijard nevronov. Poraba energije: slaba četrtina vse, ki jo porabi človeško telo. Vloga in pomen: neprecenljiva. Beri dalje...
Kako veliki so, kako tehtajo, koliko energije porabijo, koliko živčnih celic in koliko sinaps imajo ter druga dejstva o naših možganih. Beri dalje...
Teden možganov 2005 - plakati in predstavitve
Oglejte si plakate in predstavitve prireditev v sklopu Tedna možganov 2005 Beri dalje...
Vohalni sistem lahko zazna na tisoče vonjev. Znanstveniki so odkrili veliko družino genov, za katero mislijo, da kodira receptorje oziroma vezavna mesta za vonj v vohalni sluznici nosa. V olfaktornem bulbusu se informacija s teh receptorjev pretvori v vzorce, ki jih možgani prepoznajo kot različne vonje. Ta in podobna odkritja vodijo do vpogleda v človeško obnašanje in dajejo upaje za zdravljenje tistih z zmanjšanim ali popolnoma izgubljenim čutom za vonj. Beri dalje...
Auguste D. in Alzheimerjeva bolezen
Leta 1906 je dr. Alois Alzheimer opisal bolnico Augusto D., ki je imela nenavadno napredujočo duševno bolezen s halucinacijami, blodnjami, spominskimi motnjami in spremenjeno osebnostjo. To je bil prvi opis bolezni, ki so jo kasneje poimenovali Alzheimerjeva demenca in je najpogostejša vrsta demence. Beri dalje...
Funkcijsko slikanje možganov: V naših glavah je vse manj skrivnosti
Možgani so najbolj dovršen organ živih bitij. Vodijo in nadzorujejo vse naše početje. Od preprostega gibanja do vrhunskih športnih dosežkov, od učenja poštevanke do ljubezenskih razočaranj. Odkar se ljudje zavedamo samih sebe, želimo izvedeti, kako delujejo in kaj se zgodi, ko njihovo delovanje zmoti bolezen ali poškodba. Beri dalje...
Predstavljajte si, da bi imeli v glavi celice, s katerimi bi lahko brali misli drugih ljudi. No, imate jih. A ne samo to: prav te celice imajo morda ključno vlogo pri človeškem sporazumevanju, empatiji in družbi. Beri dalje...
Morda se sliši klišejsko, toda priznati morate, da je resnično: večina otrok je pri programiranju video aparatov ali nameščanju programov na novi računalnik veliko spretnejših od svojih staršev. Pri igranju video iger mamico in očka skoraj zagotovo »sesujejo«. In zelo verjetno si mislijo, da so pametnejši od svojih staršev. Tu tiči presenečenje: lahko da imajo prav! Beri dalje...
Stres in psihosomatske bolezni
Okoljski dejavniki, tako fizikalni kot čustveni, lahko sprožijo stresni odgovor organizma z visoko stopnjo variabilnosti. Stres kot reakcija organizma na zaznavano nevarnost- stresorje, lahko vpliva na mnogo fizioloških in patofizioloških dogajanj v telesu. Tako stopnja stresa, čustveno stanje organizma in način premagovanja stresa pomembno prispevajo k zdravju ali bolezni človeka. Beri dalje...
Naš spanec ima večjo vlogo, kot da zgolj odpravlja temne podočnjake. Kot kaže vedno več raziskav na živalih in ljudeh, je spanje med drugim pomembno tudi za sposobnost učenja. V zadnjih letih je napredek nevroznanosti znanstvenike pripeljal do velikega števila dokazov, ki kažejo, da spanje pomaga utrditi spomine in pripomore vsaj k nekaterim vrstam učenja. Tovrstna spoznanja nakazujejo, da je spanje mnogo bolj pomembno, kot se ponavadi domneva. Beri dalje...
O spominu, nekoč še popolni uganki, so raziskovalci izvedli že številne študije, s katerimi pomagajo razkrivati mehanizme, ki omogočajo kompleksno funkcijo spomina. Nekatere od zadnjih raziskav osvetljujejo sistem, ki za svoje delovanje uporablja nevrotransmiter glutamat. Ugotavljajo, da komponente tega sistema igrajo pomembno vlogo pri nastanku spomina. Poleg tega dokazujejo, da metode, katerih tarča so deli tega sistema, lahko izboljšajo oz. okrepijo delovanje spomina. Nova odkritja prinašajo jasnejšo sliko o samih bioloških osnovah spomina, prav tako pa vodijo k možnostim novih načinov zdravljenja za ljudi z motnjami spomina in mišljenja, vključno pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Beri dalje...
Zagovorniki glasbene vzgoje že od nekdaj opozarjajo, da se klavirske učne ure izplačajo. Čeprav nihče ne bi zanikal, da nas glasbeno urjenje naredi bolj mnogostranske in nam celo pomaga popestriti kakšno zabavo, pa je bil obseg njegovih pozitivnih učinkov do nedavnega nejasen. Danes vedno več znanstvenih izsledkov kaže, da koristi glasbenega treninga segajo do možganov. Nekatere študije nakazujejo, da trening spodbuja možganske kroge ter izboljšuje določene miselne funkcije. Nadaljnji vpogled v to, kako glasbeni trening učinkuje na možgane, bi lahko vodil do novih izobraževalnih metod ter novih načinov za zdravljenje možganskih poškodb. Beri dalje...
Transkranialna magnetna stimulacija
Od predstavitve leta 1985 uporabljajo raziskovalci transkranialno magnetno stimulacijo kot raziskovalno orodje za vpogled v fiziologijo možganov. Danes vedno več raziskav kaže, da ta tehnika, ki z močnim elektromagnetnim valovanjem spreminja možgansko aktivnost, predstavlja obete tudi za zdravljenje. Pozitivne učinke lahko pričakujejo pacienti z depresijo kakor tudi tisti s številnimi drugimi možganskimi boleznimi. Beri dalje...
Protein alfa sinuklein in Parkinsonova bolezen
Proteini opravljajo mnoge ključne funkcije tako v možganih kot v telesu. Kljub temu pa so v zadnjem času raziskovalci prišli do spoznanja, da imajo nekateri na telo lahko stranske učinke. Študije ugotavljajo, da se protein alfa sinuklein začne obnašati drugače zaradi še nedognanih negativnih zunanjih vplivov in pri tem povzroči motnje gibanja, kot je npr. Parkinsonova bolezen. Beri dalje...
Vrsto let smo razumeli estrogen le kot hormon, ki deluje na ženske reproduktivne funkcije. Sodobne raziskave kažejo, da igra v telesu precej širšo vlogo. Med drugim vpliva tudi na precej možganskih sposobnosti, vključno s spominom. Raziskovalci zdaj upajo, da jim bo jasnejše razumevanje delovanja estrogena v možganih pomagalo najti zdravila, ki bi nas zaščitila pred vplivi staranja... Beri dalje...
Miti o možganih: uporabljamo res le 10% ali več?
Mar je res možno, da v vsakdanjem življenju uporabljamo samo majhen del naših možganov? Če to drži, potem bi nam znanje, kako uporabiti preostale dele, verjetno lahko sprostilo neslutene umske sposobnosti in nam omogočilo neznansko učinkovitost pri delu in učenju. Poglobimo se torej v to trditev in preverimo, ali je v njej kaj resnice. ... Beri dalje...
Kava vsebuje aktivno snov, kofein, ki je poživilo in spodbuja živčevje. V zmernih odmerkih poveča pozornost, zmanjša usklajenost finih gibov, povzroči nespečnost, povzroči glavobol (a pazite: lahko ga tudi odpravi), razdražljivost in omotičnost. Poleg tega poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti in omogoča lažjo krčljivost določenih mišic. ... Beri dalje...
Plastičnost možganov; kaj je to?
Plastičnost oziroma nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Ko se učimo, pridobivamo novo znanje. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo nove zmožnosti. Da se lahko naučimo ali si zapomnimo dejstvo ali spretnost, morajo v možganih neprestano potekati funkcijske spremembe. Te spremembe predstavljajo novo znanje. ... Beri dalje...
Živčne celice (nevroni) imajo posebne podaljške, ki jih imenujemo dendriti in aksoni. Dendriti prinašajo sporočila k telesu živčne celice, aksoni pa posredujejo sporočila v smeri od celice k njenim tarčam. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. ... Beri dalje...
Teden možganov: 2009 | 2008 | 2007 | 2006 | 2005 | 2004
Možgani kot na dlani | Nevroznanost, prvi koraki | O tednu možganov | Natečaji
Poljudno o možganih | Možgani v novicah | Vprašanja in odgovori
Možgani: navodila za uporabo | Zabavno o možganih
Povezave
Zamisel in izvedba Grega Repovš, urednik Jurij Bon in skupina "Teden možganov".
Poljudno o možganih
Prehrana in gibanje
