Program dogodkov in aktivnosti v tednu možganov 2005

Pon. 14. 3. 2005

od 16. - 18. ure: "Raziskujemo možgane"
(Atrij Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 2, Ljubljana)
Javna predstavitev akcije Tedna možganov 2005 in različnih vsebin (optične iluzije, nevropsihologija, slikovne študije možganov, glija, bolečina, depresija, demenca, ....) ter raziskovalnega dela na področju nevroznanosti. Sodelujejo: raziskovalci in strokovnjaki Inštituta za medicinske vede ZRC-SAZU, Medicinske fakultete, Psihiatrične klinike, Nevrološke klinike, ki bodo tudi na voljo za vprašanja in diskusijo z obiskovalci prireditve ob čaju in glasbi....

Tor. 15. 3. 2005

od 17. - 19. ure: "Možgani v prostoru in času"
(Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana)
Delavnice in prezentacije, kjer bodo lahko obiskovalci aktivno sodelovali pri interaktivni računalniški prezentaciji možganov, na nevropsiholoških preizkusih preverjali svoj spomin in pozornost, se spoprijemali z optičnimi iluzijami in sestavljanjem sestavljank (puzzles) ter si tudi prislužili kakšno od nagrad.

Sre. 16. 3. 2005

od 17. - 19. ure: Depresija
doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, doc. dr. Rok Tavčar, mag. Urban Groleger; Psihiatrična klinika Ljubjana
(Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC-SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
Psihiatri bodo predstavili laični javnosti, kako danes razložimo nastanek depresije in kako jo zdravimo. Poudarek bo na dejavnostih, s katerimi depresijo pravi čas preprečimo, če pa že nastane, čim prej prepoznamo in jo ustrezno zdravimo. Prikazane bodo dejavnosti, s katerimi lahko oseba z depresijo veliko stori za hitro in uspešno okrevanje. Za depresijo, ki je danes najpogostejša in ozdravljiva duševna motnja, žal še vedno velja, da osebe stigmatizira. Strah pred antidepresivi je neupravičen.

od 19. - 20. ure: Raziskovanje delovanja človeških možganov
mag. Blaž Koritnik; Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana
(Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC-SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
Različna področja možganov so specializirana za izvajanje določenih miselnih procesov (npr. odločanje, pomnjenje, čustvovanje). S sodobnimi metodami za "branje misli" odkrivamo, kje v možganih so ta področja in kako delujejo. Na predavanju bodo ob slikah delovanja možganov predstavljene metode funkcijskega slikanja živčevja.

Pet. 18. 3. 2005

od 17. - 18. ure: Bolečina- kaj in zakaj boli?
prof. dr. Maja Bresjanac; Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta
(Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC-SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
Glavobol, zobobol, boleč križ, zgaga, opečeni prsti in še nešteto drugih bolečin ima svoje bolj ali manj jasno določljive, a vsekakor telesne vzroke. A boli nas lahko tudi drugače in nič manj resnično. Boli nas zbadljivka, boli nas neuspeh, boli nas zasmehovanje, boli nas zavrnitev in izguba ljubljene osebe. Kaj pravzaprav je bolečina? Kaj, kako in zakaj nas boli in kaj, ko bolečine ni? To so vprašanja na katera bo poskušala odgovore podati predavateljica.

od 18. - 19. ure: Alzheimerjeva demenca in zgodba o Auguste D.
doc. dr. Zvezdan Pirtošek, Klinični oddelek za nevrologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana
(Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC-SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
Leta 1906 je dr. Alois Alzheimer opisal bolnico Augusto D., ki je imela nenavadno napredujočo duševno bolezen s halucinacijami, blodnjami, spominskimi motnjami in spremenjeno osebnostjo. To je bil prvi opis bolezni, ki so jo kasneje poimenovali Alzheimerjeva demenca in je najpogostejša vrsta demence. V predavanju bodo s pomočjo tega zgodovinskega primera predstavljene značilnosti demenc.

od 19. - 20. ure: Astrociti - od možganskega lepila do tridelne sinapse
doc. dr. Mojca Kržan; Inštitut za farmakologijo, Medicinska fakulteta
(Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC-SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
Človeške možgane sestavlja 1012 celic. Desetina je nevronov, ostalo je glija, polovica je astrocitov, ostalo so oligodendrociti in mikroglija. Po odkritju so gliji pripisovali le podporno funkcijo, predstavljala naj bi nekakšno "možgansko lepilo", kasnejše raziskave pa so odkrile, da so glijalne celice zelo aktivne in pomembne pri delovanju možganov.

Program si lahko pretočite tudi v obliki word datoteke.

Materiali

TM_vabilo.pdf (288 KB) - vabilo in program
TedenMozganov.pdf (95 KB) - predstavitev Tedna možganov
Sinapsa.pdf (1650 KB) - Predstavitev drušatva Sinapsa
Sonet.pdf (117 KB) - Sonet "Nevronske magistrale"
FunkcijskoSlikanje.pdf (313 KB) - predavanje "Raziskovanje delovanja človešakih možganov" v sredo, 16.3.
Bolecina.pdf (1199 KB) - predavanje "Bolečina - kaj in zakaj boli?" v petek, 18.3.
AugusteD.pdf (802 KB) - predavanje "Alzheimerjeva demenca in zgodba o Auguste D." v petek, 18.3.
Astrociti.pdf (267 KB) - predavanje "Od možganskega lepila do tridelne sinapse" v petek, 18.3.
StroopovUcinek.pdf (117 KB) - delavnica "Možgani v prostoru in času" v torek, 15.3.
OpticneIluzije.pdf (1415 KB) - delavnica "Možgani v prostoru in času" v torek, 15.3.
Epilepsija.pdf (193 KB) - plakat
Emocije.pdf (322 KB) - plakat
Odvisnost.pdf (2316 KB) - plakat
ParkinsonovaBolezen.pdf (801 KB) - plakat
PremostitvenaOperacija-KognitivniProcesi.pdf (468 KB) - plakat
Osnove-fMR.pdf (2166 KB) - plakat

Prisrčno vabljeni!