Trening možganov

Ljubljana, 16. 3. 2011

Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 38

13:00 Poletje, pomlad, jesen, zima … in pomlad, projekcija filma s spremljajočim predavanjem.

Film bo s predavanjem pospremil Luka Dimic.

Nihče ni zavarovan pred močjo letnih časov in njihovim letnim ciklom rojstva, rasti in razkrajanja. Niti budistična puščavnika, ki si delita samoto ob idiličnem ribniku, obdanem z gorami. Menjavanje letnih časov prežema njuni življenji z napetostjo, ki vodi tako v višje sfere duhovnosti kot tudi v tragedijo. Tudi meniha sta namreč dovzetna za vse pasti življenja, za hrepenenja, trpljenja in strasti, lastne vsakemu človeku. Mladi Menih pod budnim očesom Starega Meniha izkusi razblinjenje ideala nedolžnosti, ko se otroška igra spreobrne v krutost … prebujenje ljubezni, ko v njun zaprt svet vstopi ženska … morilsko moč ljubosumja in obsedenosti … ceno odpuščanja … razsvetljenstvo izkušnje.

Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

16:00 Vroče teme v nevroznanosti v 2010

Skozi kratka predavanja bomo predstavili nekaj tem, ki so v zadnjem letu burile možgane nevroznanstvenikov. Zvrstili se bodo naslednji prispevki:

Borut Peterlin: Epigenetika in možgani

Kateri so mehanizmi, da se ljudje razlikujemo glede osebnosti, inteligence, spomina? Praviloma razumemo te višje živčne funkcije kot posledico kompleksne interakcije med genomom in dejavniki okolja. Kljub napredku genetike ugotavljamo, da niti z genskimi mutacijami, ki imajo za posledico (redke) dedne bolezni, niti z genomsko variabilnostjo ne moremo zadovoljivo razložiti kompleksnih fizioloških oziroma bolezenskih procesov. Poleg dolgotrajnih sprememb v funkciji genov lahko na izražanje genov vplivajo tudi epigenetski mehanizmi. Okolje lahko preko epigenetskega programiranja genoma vpliva na obnašanje in nagnjenost k boleznim. Za razliko od genetskih sprememb v zaporedju molekule DNK so epigenetske spremembe potencialno reverzibilne, kar odpira možnosti za terapevtske intervencije.

Jure Bon: Ali je psihoza lahko posledica naključnih dogodkov v razvoju možganov?

Epidemiološke raziskave že dolgo nakazujejo, da je nastanek psihotične motnje zapleten proces, ki ga ni moč razložiti s posameznimi jasno opredeljivimi vzroki. Z razvojem psihoze je povezan marsikateri dejavnik, od povsem genetskih danosti do stresnih dogodkov, ki se pojavljajo v življenju posameznika, ki kasneje zboli. Kot kažejo nekatera opažanja, se nastanka bolezni ne da razumeti ločeno od normalnega razvoja možganov, ki pri ljudeh poteka od spočetja pa vse tja do tridesetega leta starosti. Bi morali več pozornosti posvečati tudi na videz tako vsakdanjim stvarem, kot so prehrana v nosečnosti in izpostavljenost nosečnicam nekaterim infekcijskim boleznim, kot je denimo gripa?

Marko Munih: Maks Fabiani, funkcionalna električna stimulacija paraplegikov in eLegs

Maks Fabiani, furlanec s Krasa je študiral na Dunaju in tam doktoriral s področja arhitekture. Poznamo ga predvsem po njegovih dosežkih v arhitekturi, toda ne bi ga bilo pretirano imeti tudi za izumitelja. Primer je njegova študija o stroju za zmanjšanje napora pri vzponih na gore. Ko mu je po petdesetem letu postal vzpon na vrhove Alp in Dolomitov vse težji, je 1912. leta prišel do izvirnega in precej zapletenega patenta - Stroja za hojo in vzpon. Sestavljen je bil iz teleskopskih cevi na motorni pogon, cevi so primerno prilagojene nosilčevi medenici - gre torej za primer eksoskeleta. Eksoskelet BLEEX (angl: Berkeley Lower Extremity EXoskeleton), ki so ga nedavno razvili na ameriški univerzi Berkeley, je namenjen pomoči ljudem pri hoji in raznih težkih opravilih. Omogoča prenašanje izredno težkih bremen do 50 ali celo 100 kg na večje razdalje. Dolgi časi vzponov na vrhove hribov so se zmanjšali, s čimer se je realizirala vizija Maksa Fabianija izpred 100 let.

Grega Repovš: Ocenjevanje stopnje zavesti in komunikacija z neodzivnimi bolniki

Zdravi možgani predstavljajo osnovo ne le naših miselnih sposobnosti in zavestnega doživljanja temveč tudi sposobnosti vedenja in z njo komunikacije z okoljem. Ob poškodbah in boleznih možganov je ta sposobnost lahko pomembno okrnjena, v izjemnih situacijah, največkrat pri hujših poškodbah možganov, pa tudi popolnoma onemogočena. Izguba zavesti venomer vodi do stanj neodzivnosti, obratno pa ni vedno res. Bolnik je lahko popolnoma neodziven, čeprav je zavesten in zaznava dražljaje iz okolja. Prepoznavanje tovrstnih bolnikov je bilo doslej izjemno težko, saj zaradi njihove neodzivnosti ni bilo možno sklepati o stanju njihove zavesti, iz istega razloga pa je onemogočena tudi komunikacija z njimi. V zadnjih letih nam napredek tehnologij spremljanja aktivnosti možganov in znanja o specifičnih vzorcih aktivnosti, ki spremljajo zavestno doživljanje, omogoča prepoznavanje tovrstnih bolnikov in v nekaterih primerih tudi alternativne poti komunikacije z njimi. V lanskem letu je bila tako predstavljena prva obsežna študija poskusa identifikacije zavesti in komunikacije z neodzivnimi bolniki s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR), objavljenih pa je bilo tudi več drugih prispevkov, ki napovedujejo razvoj dostopnejših tehnologij v prihodnjih letih.

Maja Bresjanac: Optogenetika - metoda leta 2010 v nevroznanosti

Napredek v znanosti je pogosto odvisen od razvoja novih metod, s katerimi znanstveniki odgovore na svoja raziskovalna vprašanja poiščemo na nov, dotlej nepoznan način. V razumevanju delovanja nevronskih povezav v sesalskih možganih nas omejuje izjemna zapletenost mrežja, v katerem milijarde živčnih celic komunicirajo med seboj. Dosedanje metode raziskovanja so bile razmeroma grobe in neselektivne. V zadnjem desetletju pa je povezava genetike z optiko omogočila časovno in prostorsko natančno odmerjene vplive na delovanje živčnih celic znotraj delujočega mrežja. Z uvedbo genov za membranske ionske kanalčke, ki jih lahko natančno krmilimo s svetlobo določene valovne dolžine, so znanstveniki dali nevrone “na vajeti”. Tako lahko upravljajo s posameznimi skupinami nevronov in raziskujejo učinke spreminjanja njihove aktivnosti na delovanje celotnega mrežja.

Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 38

17:00 Antikrist, projekcija filma s spremljajočim predavanjem.

Film bo s predavanjem pospremil psiholog Vid Vodušek.

Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno.