Trening možganov

Ljubljana, 17. 3. 2011

Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13:00 Večno sonce brezmadežnega uma, projekcija filma s spremljajočim predavanjem

Film bo s predavanjem pospremila nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac.

Joel nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine, njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti …

Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

16.00 S treningom na pomoč bolnim možganom

Predstavljeni bodo različni pristopi v terapevtski obravnavi:

Katja Šifrar in Rok Merc: Funkcionalna adaptacija spremenjenih sposobnosti pri osebah z možgansko poškodbo

Osebe s pridobljeno možgansko poškodbo se lahko srečujejo z različnimi posledicami tudi več let po poškodbi. Med bolj pogostimi posledicami so spremembe na kognitivnem, vedenjskem in čustvenem področju, ki dolgoročno vplivajo na posameznikovo življenje in življenje njegovih bližnjih. Nekatere spremembe so tudi rezultat kombiniranega učinka poškodbe, zunanjih vplivov in predhodnega stila življenja osebe. Zaradi svoje prikrite narave so posledice poškodbe še toliko bolj trdovratne.

Rehabilitacija po možganski poškodbi ne predstavlja časovno omejen kontinuum, ampak predstavlja okvir znotraj katerega je skrb za možgane še toliko bolj potrebna skozi vso nadaljnjo življenje. To lahko poteka v različnih kontekstih, ki na primeren način vabijo osebo v aktivnost. Med drugim bova predstavila tematski okvir Študijskih krožkov, znotraj katerega imajo osebe po pridobljeni poškodbi možganov možnost razvijanja svojih sposobnosti.

Sam trening možganov je lahko bolj uspešen, če pri tem izhajamo iz posameznikovih potreb in želja. Ob tem je individualiziran pristop pri delu z osebami po možganski poškodbi nujen. Temu primerno je tudi sam trening potrebno prilagoditi.

Vsekakor pa je na tem mestu potrebno poudariti tudi kontekst v katerem se naši možgani zdravo razvijajo tekom vsega našega življenja. To je v stimulativnih odnosih z drugimi, ki nas obdajajo in nas in naše možgane vabijo v kontakt, vabijo v življenjski trening.

Doris Adamčič: Kognitivno vedenjska terapija anksioznosti

Govorili bomo o nastanku, razvoju in učinkovitosti kognitivno vedenjske terapije kot metode, ki je med različnimi psihoterapevtskimi pristopi najbolj znanstveno raziskana. Moč KVT je v njeni uporabnosti za posameznika, ki se lahko nauči tehnik za obvladovanje sebe, svojih nezdravih čustev in nezaželjenih vedenj. Ključni dejavnik pri tem so naše misli, interpretacije dogodkov, načini razmišljanja in usmerjanja pozornosti. Z zavedanjem in spreminjanjem misli vplivamo na kemične procese v možganih in s tem dobivamo neposredno kontrolo nad našim razpoloženjem, psihičnim in telesnim počutjem, dolgoročno pa tudi nad našim zdravjem in življenjem.

Aleš Kogoj: Pozablja? Saj ima 80 let!

V starosti telo neizogibno doletijo številne spremembe. Pri tem ni živčevje nikakršna izjema. Spremembe so opazne tako na makroskopskem kot mikroskopskem nivoju. Z boljšim poznavanjem nastanka degenerativnih bolezni živčevja se odpirajo mnoga nova vprašanja tudi o starostnih spremembah. Ob nekaterih kompenzatornih mehanizmih ostaja ohranjena sposobnost ustvarjalnega, samostojnega in kvalitetnega življenja starejših. Žal pa mnoge starejše prizadenejo različne bolezni živčevja. Med temi se zlasti povečuje število bolnikov z demenco. Učinkovitost različnih metod kognitivnega treninga pri bolnikih z demenco ni splošno sprejeta, čeprav nekatere raziskave kažejo na mogoč pozitivni učinek.

Katarina Štrukelj in Vid Vodušek: Skupinska terapija kot trening duševnosti – primer skupine starostnikov z duševnimi težavami

Četudi se na prvi pogled lahko zdi, da se v skupinski terapiji “samo nekaj pogovarjamo”, se v tej obliki dela skriva cel spekter dejavnikov, ki podpirajo tako razvoj specifičnih umskih sposobnosti kot tudi osebnostno rast v širšem pomenu besede. Skupina starostnikov z duševnimi težavami lahko služi kot dober začetek odgovora na vprašanje: “Kaj pravzaprav treniramo v skupini?”

Vzdrževana pozornost, kratkoročni in srednjeročni spomin, miselna tekočnost, prevzemanje različnih perspektiv, empatija ter raznorazne komunikacijske in socialne veščine… v terapevtski skupini, ki se dobiva redno in dalj časa, se “trenira” praktično vse vidike kognitivne in/ali socialne rehabilitacije, s to razliko, da člani (praviloma) ne hodijo na skupino zaradi treninga samega, temveč zato, ker jih samo druženje na skupini v določenem smislu zadovoljuje: ker imajo občutek, da lahko od skupine dobijo nekaj zase. In medtem, ko ugotavljamo, česa si od skupine pravzaprav želijo, nekako “za zraven” pridobijo tudi na zgoraj naštetih spoznavnih funkcijah.

V predavanju bova skušala predstaviti, s kakšnimi težavami se soočajo starostniki, njihove glavne vire motivacije za obiskovanje skupine ter terapevtske potenciale take skupine: zakaj in čemu torej člani obiskujejo skupino ter kaj vse lahko v njej dobijo zase.

Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28

20:00 Umetnost negativnega mišljenja, projekcija filma s spremljajočim predavanjem

Film bo s predavanjem pospremil dr. Aleš Pražnikar.

Črna komedija o Geirru, ljubitelju glasbe in filmov, ki ga prometna nesreča priklene na invalidski voziček. V svojih poskusih, da bi svetu pokazal, kako grozno se počuti, Geirr zaide v slepo ulico. Postane ciničen, zagrenjen, samotarski, odvisen od trave, obseden z orožjem, Johnnyjem Cashom, Lovcem na jelene in Apokalipso zdaj!. Njegova punca Ingvild se obupana po pomoč zateče k lokalni terapevtski skupini, ki jo sestavlja pretirano navdušena mentorica in njeni vsaj navidez skrajno pozitivno naravnani pacienti. Geirr nad idejo skupinske terapije seveda ni navdušen, vendar se ukloni želji svoje punce, ko ta zagrozi, da ga bo pustila. Kmalu se izkaže, da ima Geirr izrazito negativen učinek na ostale člane skupine, ki pripotujejo k njemu na obisk …