Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji

Ljubljana, 14. 3. 2012

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over the Cuckoo’s Nest)

Radoživega prestopnika (Jack Nicholson), obtoženega posilstva, pošljejo na opazovanje v bolnišnico za umsko prizadete. Ogorčen nad načinom zdravljenja se skuša pacientom približati na svoj način in jih obuditi k življenju, kar mu sčasoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi njihovega duha in jih spravi k uporu, ki ga osebje klinike z ledeno upravnico na čelu surovo zatre.

Projekciji sledi predavanje Vita Flakerja.

Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

15.30 - 19.00 Vroče teme v nevroznanosti v letu 2011

V kratkih prispevkih bomo lahko prisluhnili nekaterim najpomembnejšim spoznanjem na področju nevroznanosti v preteklem letu.

15.30 - 15.35 Otvoritev dogodka

15.35 - 16.00 Andrej Čokl: Kako posamezne živčne celice v možganih omogočajo sporazumevanje med žuželkami?

Sporazumevanje je proces izmenjave informacije med oddajnikom in sprejemnikom s pomočjo signalov, ki se prevajajo preko različnih medijev kot so zrak, voda in trdna snov. Oddajnik mora informacijo skriti v signal tako, da je vpliv prenosa preko medija ne more osiromašiti. Sprejemnik mora po drugi strani imeti čutila in živčna omrežja prilagojena za razpoznavanje informacije skrite v značilnostih signala. Študij delovanja možganov v procesu sporazumevanja žuželk na nivoju posameznih živčnih celic zahteva poznavanje vseh prej naštetih procesov. V predavanju bo avtor predstavil živčne osnove vedenja na modelu komunikacije izbrane vrste žuželk.

16.00 - 16.25 Gregor Majdič: Ali ima hormon ljubezni tudi temno stran?

Oksitocin so v preteklih letih nekateri poimenovali kar hormon ljubezni. Oksitocin naj bi krepil medsebojno zaupanje, poskrbel za navezanost matere na otroke in imel še številne druge pozitivne učinke na delovanje naših možganov. A najnovejše raziskave kažejo, da ima morda oksitocin tudi svojo temno stran in da je njegova uporaba kot zdravilo za izboljšanje medčloveških odnosov verjetno precej vprašljiva.

16.25 - 16.50 Vojko Kavčič: Kako upočasniti umsko staranje

Tako kot se s staranjem spreminjajo vsi telesni organi in telesne funkcije, se prav tako spreminjajo naši naši možgani in posledično umske sposobnosti. Z drugimi besedami, umsko staranje se nanaša na spremembe umskih sposobnosti, zaznavnih kot spoznavnih, ki so povezane s staranjem. Najprej se bomo na kratko seznanili z nekaterimi osnovnimi dejtsvi o možganih in kaj se dogaja z našimi starajočimi možgani. Po opredelitvi umskega staranja si bomo ogledali, kako se s staranjem spreminjajo različne umske sposobnosti – od zaznavnih sposobnosti pa do pozornosti, spomina in vseh višjih kognitivnih procesov. Pokazali bomo, da čeprav se večina umskih sposobnosti s staranjem zmanjšuje, je pa vsaj ena taka, ki se s staranjem povečuje oziroma ostane nespremenjena celo v pozni starosti. Nato si bomo na kratko ogledali vse dejavnike, ki vplivajo na umsko staranje. Na koncu predavanja bo sledil ogled tistih dejavnikov, ki naj bi preprečevali umsko staranje. Spregovorili bomo o zdravi prehrani, ki naj bi ohranjala umsko čilost, kakor tudi o telesnih in socialnih aktivnostih, ki pomagajo preprečevati umsko staranje. Če bo na razpolago dovolj časa, se bomo dotaknili tudi tako imenovane umovadbe, to je posebnih umskih aktivnosti, ki naj bi krepile zaznavne in spoznavne sposobnosti med staranjem in tako preprečevale umsko staranje.

16.50 - 17.15 Alojz Ihan: Razum iz trebuha

Naš logični razum je (pre)zmogljiv procesor, ki ustvarja kompleksne napovedne modele prihodnosti – brez stalnega soočanja z realnimi zaznavami postanejo razumske napovedi nekoristne in zavajajoče. V modernem svetu kompleksnih in dolgoročnih projektov (šolanje, delovna specializacija, odločanja o partnerstvu) je soočenje z realnostjo vedno bolj odloženo in zato se razum hitro izgubi v nekoristno izgubljanje med negotovimi modeli prihodnosti. Marsikaterega razpleta svojih odločitev razumsko ne moremo napovedati, lahko pa napovemo svoje počutje ob njihovem uresničevanju – ko preigramo odločitev v svojem trebuhu. Prebavna sluznica je verjetno najbolj vsestransko (vegetativno, čutno, motorično) oživčeno mesto, kjer naši razumski modeli prihodnosti lahko dokaj zanesljivo in vnaprej doživijo čutno soočenje s stanjem našega vegetativnega živčevja (čustvovanja, energije, vznemirjenosti, motiviranosti). Zato pravimo, da se pri usodnih odločitvah odločamo – s trebuhom. Ali lahko na tovrstne odločitve vplivajo tudi tisoči mikroorganizmov, ki prebivajo na naši prebavni sluznici in z njo vsak trenutek stopajo v interakcije, ki vključujejo tudi delovanje na mediatorje živčnega sistema? Bi se, skratka, odločili za drug študij, partnerja, življenski slog, če bi se v času odločitve drugače prehranjevali in zato v svojem črevesju gojili drugačne vrste bakterij?

17.15 - 17.30 Odmor

17.30 - 17.55 Martina Žmuc Tomori: Usodna povezanost: psihosocialni dejavniki in biologija

Prepričanja o pomenu zgodnjih izkušenj za duševno zdravje so z ugotovitvami nevroznanosti dobile svojo presenetljivo potrditev. Dogajanja na polju odnosa otroka z njegovimi najbližjimi, vključno z možnimi stresi in prikrajšanostmi, v prvih dveh, treh letih življenja vplivajo na strukturiranje možganov in utrjujejo značilne nevronske povezave. Zgodnje izkušnje tako determinirajo človekovo ranljivost za stres, njegove socialne in emocionalne potenciale in določajo odzivanje na zunanje preizkušnje še vse obdobje razvoja osebnosti ter po svoje oblikujejo psihosocialno funkcioniranje v življenju odraslega.

17.55 - 18.20 Blaž Koritnik: Slikanje možganov - branje misli

Možgani znajo sporočati zunanjemu svetu, kaj se v njih dogaja, tako da upravljajo s telesom: ustvarjajo različne izraze na obrazu, premikajo roke, pošiljajo določena zaporedja zvokov skozi usta. S sodobnimi tehnologijami slikanja možganov in z uporabo računalniških algoritmov pa pričenjamo prepoznavati, o čem možgani razmišljajo, tudi bolj neposredno. Iz izmerjene možganske aktivnosti znamo na primer ugotoviti, kaj možgani gledajo, kdaj lažejo, kako se odzivajo.

18.20 - 18.45 Leja Dolenc Grošelj: Ali možgani ponoči res spijo?

Pomanjkanje spanja kratkoročno in dolgoročno pomembno škoduje našemu zdravju. Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Prekinitve dihanja med spanjem, ki povzročajo številne reakcije prebujanja, poslabšajo spominske funkcije, povzročajo prekomerno dnevno zaspanost, ter nezdravljene vodijo v srčno-žilne bolezni, kot so srčna in možganska kap ter nenadna smrt med spanjem. Ljudje, ki trpijo zaradi motenj spanja, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo.

18.45 - 18.50 Zaključek dogodka

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

18.00 Kocka (Cube)

Skupina neznancev v jetniških uniformah se znajde v skrivnostnem kockastem labirintu. Nihče se ne spominja, kako in zakaj je prispel v jekleno past, še manj pa se jim sanja, kako se bodo rešili. S skupnimi močmi in znanjem se prebijajo iz ene sobe v drugo, na vsakem koraku nanje preži cel kup smrtonosnih nevarnosti. Nizkoproračunska, danes že kultna ZF srhljivka.

Projekciji sledi predavanje Vida Voduška.