Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji

Velenje, 15. 3. 2012

eMCe plac, Šaleška cesta 3, 3320 Velenje

17.00 Govorica možganov

Mnogokrat je težko razumeti, kaj in kako čutimo, še težje pa se je zavedati kompleksnosti, ki deluje tiho in v zasebnosti naše lobanje. Informacije, ki jih v možgane prejmemo preko čutil, se tam obdelujejo na različne načine, nato pa kot ukazi pridejo do mišic. S tem nam možgani omogočajo udejanjanje naše volje z izražanjem čustev (veselja, jeze, …), premikanjem, govorjenjem, petjem in še mnogo čem. Tudi najenostavnejši procesi vključujejo veliko možganskih področij, saj medsebojno povezane živčne celice med seboj tvorijo kompleksen sistem, v katerem se porajajo različni, izjemno zanimivi miselni procesi. Nevroni med seboj komunicirajo s pomočjo kemičnih obveščevalcev (nevrotransmiterjev) ti pa, odvisno od njihove vloge, poskrbijo, da nevroni pri nadzoru celostnega stanja živčnega sistema včasih med seboj sodelujejo, včasih pa tekmujejo.

Naši možgani so izjemni, trdo delajo, v marsikaterem pogledu celo bolje od najboljših računalnikov. So tisti, ki pošiljajo sporočila po vsem telesu in so zmožni postavljati celo vprašanja o samih sebi in nanje odgovarjati. Hkrati pa njihova kompleksnost na drugi strani pomeni veliko krhkost in občutljivost. Ko gredo stvari narobe in možgani obolijo ali se poškodujejo, prenehajo normalno delovati. Kljub temu pa ni vse izgubljeno, četudi se nekateri nevroni uničijo. Čeprav novi nevroni ne zrastejo, se drugi prilagodijo in včasih prevzamejo vloge, ki so jih imeli izgubljeni nevroni. Gre za proces ponovnega učenja in ta je ključen za izjemnost naših možganov - to je nevroplastičnost.

Specialistka nevrologinja Eva Iwona Kosi, dr. med. nam bo najprej podala polurno uvodno predavanje, kjer bomo spoznali način prenosa informacij od senzoričnih poti preko možganske skorje, bazalnih ganglijev, možganskega debla in hrbtenjače, do mišic. Omenila bo tudi vlogo limbičnega sistema pri nastajanju čustev in Papezovega kroga pri nastanku spomina. Za tem si bomo ogledali film o “locked-in” sindromu, ki orisuje možgansko poškodbo, s tem pa tudi funkcijo vseh sistemov, ki sodelujejo v komunikaciji z zunanjim svetom. Film prikazuje vse od motenj motorike, koordinacije med možgansko skorjo in hrbtenjačo, motnje ekspresije govora, spomina in izvršilnih funkcij. Po koncu filma bo sledila diskusija, ki jo bo moderiral psiholog Matic Kadliček.