Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2015: Zakulisje pogleda

Ljubljana, 20. 3. 2015

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Pasji dnevi (Wag the Dog)
Barry Levinson, ZDA, 1997, 97 min

Predvolilini čas, Ameriški predsednik je ujet v škandaloznem položaju. Njegove možnosti ponovne izvolitve so neverjetno majhne. Da bi se rešil iz neuglednega položaja ob pomoči Hollywodskega producenta (Dustin Hoffman) ustvari lažno vojno v Albaniji, ki obstaja samo v medijskem poročanju.

Gledalec zre v razkorak človekove percepcije in resničnosti, ki v masovnih medijih dobi novo podobo.

Filmu bo sledil komentar doc. dr. Primoža Krašovca. Vstop prost.

Atrij ZRC, Novi trg 2

Petkova okrogla miza: Družba opazovalcev

16:00 Z očmi vneto opazujemo svet okoli sebe in svet opazuje nas nazaj: istočasno smo opazovalci in opazovani. Na okrogli mizi se bomo skupaj s izbranimi gosti pogovarjali o tem, kako je biti na eni in drugi strani: na odru in v parterju.

Na eni strani, kot opazovalcem, nam je sodobna tehnologija omogočila, da naše oči zaznavajo veliko več informacij o svetu in ljudeh kot kdajkoli prej. Popularnost televizijskih showov kaže na to, da radi opazujemo vsakodnevno obnašanje akterjev, ki radi živijo opazovano življenje. Na drugi strani pa imamo na spletu občutek, da nas nihče ne opazuje in smo zato včasih pripravljeni razkriti več kot sicer. Zakaj pride do tega?

Zasebnost postaja vedno bolj pomembna: raziskave kažejo, da to, da smo opazovani, močno vpliva na naše vedenje. Včasih se pojavlja vprašanje, če je naša bojazen pred izgubo zasebnosti paranoja, ali pa smo opazovanja že tako navajeni, da se ga sploh ne zavedamo več? Drugič pa si nestrpno želimo biti opazovani, celo do te mere, da lahko govorimo o družbi narcisizma. Je to nekaj kar je bilo vedno v človeku in je sodobna tehnologija zgolj omogočila, da se to izrazi ali pa je to nekaj bistveno novega in mogoče nevarnega?

Sodobne tehnike slikanja možganov so še v razvoju in s slikami možganov še ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali, denimo, nekdo na sodišču laže. A vendar - so slike možganov naslednja stopnja vdiranja v posameznikovo zasebnost? Kakšni so v resnici veliki bratje, ljudje iz obveščevalnih agencij, ki imajo dostop do zasebnih podatkov milijonov ljudi? So to “čisto navadni ljudje” ali pa nemara po službeni dolžnosti sčasoma postanejo voajerji?

Na okrogli mizi bodo sodelovali novinar Lenart J. Kučić, dramaturginja in režiserka Nina Šorak, psihiatrinja dr. Bojana Avguštin Avčin in socialni psiholog dr. Matej Černigoj.

Okrogla miza bo potekala od 16. do 18. ure. Pogovor bosta moderirala psiholog dr. Vid V. Vodušek in študentka psihologije Hana Hawlina.

Asist. dr. Bojana Avguštin Avčin, dr.med. je specialistka psihiatrije, zaposlena na Enoti za psihoterapijo Psihiatrična klinike Ljubljana. Njeno področje dela obsega zdravljenje pacientov z nevrotičnimi motnjami, sodno izvedenstvo, poleg tega pa je avtorica strokovnih in poljudnih prispevkov s področja duševnosti. Njeno raziskovalno delo obsega vpliv stresa na duševno zdravje, stigmatizacije in področja liazonske psihiatrije.

Matej Černigoj je socialni psiholog in avtor knjige Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije. Doktoriral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil na Oddelku za psihologijo več let asistent za področje Socialne psihologije. Zadnja leta se ukvarja z obliko psihološkega dela, ki temelji na prvoosebnem raziskovanju ter veščini pogovarjanja, posveča pa se tudi razvoju teorije in prakse meditacije preproste prisotnosti.

Lenart J. Kučić, novinar Sobotne priloge Dela in nekdanji urednik Delove strani Infoteh. Ukvarja se s telekomunikacijsko industrijo, politiko in družbenimi vplivi novih tehnologij ter spremembami, ki jih prinaša združevanje komunikacijske in medijske industrije. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih člankov in raziskav ter tudi več monografij na temo medijskega lastništva in novih medijev, o katerih je predaval tudi v tujini.

Nina Šorak, rojena v Ljubljani, je diplomirala iz enopredmetne filozofije na Filozofski fakulteti in iz dramaturgije na AGRFT. Zdaj se ukvarja predvsem z gledališčem, kot dramaturginja in režiserka, piše članke za gledališke liste, moderira pogovore …


© SiNAPSA 2003-2012