Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2018: Na sanjah svet stoji

Idrija, 13. 3. 2018

Hotel Jožef Idrija, Vojkova 9a

17:30-19:00 Nevroznanost o sreči in izgorevanju
doc. dr. Tina Bregant, pediatrinja in specializantka FRM

Tehnološko razvito, multimedijsko okolje, v katerem v virtualnem svetu ni več mej, t.i. „multimedia blitzkrieg“, je za nas izredno naporno. Najbolj izpostavljeni so ljudje v tistih dejavnostih, kjer je podatkov veliko, se spreminjajo in je uporaba podatkov ključna za pričakovani izid, hkrati pa v določenih poklicih ni ustrezne informacijske podpore. Ta podpora zlasti umanjka pri neposrednem stiku z ljudmi, ko je od nas samih v določenem hipu odvisno, kako bomo reagirali. Način reagiranja je zelo povezan s tem, kako smo čuječi v danem trenutku. Hkrati je naše reagiranje tesno povezano z našo sposobnostjo empatije. Poklici z visoko stopnjo izgorevanja se zato najdejo v medicini in zdravstveni oskrbi ter šolstvu in sociali. Zato iščemo načine in tehnike, ki bi le to zmanjašale. Čuječnost se zdi ena od najboljših rešitev, čeprav velja opomniti, da čuječnost ne sme biti naš cilj ali samo tehnika. Prava čuječnost namreč pomeni življenski slog ne zgolj instrumentalizacije čuječnosti.

Čuječe stanje je povezano tudi z občutkom notranjega miru in sreče. V današnjem času hlepimo po sreči, ki naj bi bila stalna in samoumevna. Zapovedana sreča nas pušča zmedene. Imamo vse, za vse smo odgovorni sami – in vendar nismo srečni. Še več, počutimo se »krive«, ker nismo srečni. V raziskavi Eurostat 2013 so se za najbolj srečne v Evropi opredelili Skandinavci, pa tudi Avstrijci in Švicarji z ocenami med 7,5 in 8,0 od 10 možnh točk (Eurostat, 2015). Slovenci smo skupaj s Francozi, Angleži in Nemci svojo srečo opredelili med 7,0 in 7,5 točk. Zanimivo je sicer, da v državah, kjer je manj materialne stiske in je sociala urejena, srečo cenijo višje – pa vendar ves odgovor ne leži v materialni preskrbljenosti.

Prakticiranje čuječnosti in empatije omogočata, da zaživimo polno in izpolnjujoče žviljenje ter da ugledamo sebe in sočloveka v vsej polnokrvni naravi. Zato bomo ob predavanju izvedli tudi krajšo vajo in tako morda odprli pot, s katero boste lahko vsakodnevno preoblikovali svoje možgane - se izostrili v čuječnosti in zaživeli polnovredno. Vabljeni!

19:00-20:00 Možgani, zdravje in družba
doc.dr. Blaž Koritnik, nevrolog

Zdravi možgani so predpogoj in gonilo uspešne družbe. Ustvarjalnost znanstvenikov, umetnikov in celo politikov temelji na delovanju možganov. Po drugi strani pa tudi bolni možgani zelo vplivajo na družbo. Na žalost bolezni možganov (to so nevrološke in psihiatrične bolezni) neposredno ali posredno prizadenejo kar tretjino Slovencev, zato je pomembno vedeti, kako lahko poskrbimo, da bodo naši možgani čim dlje dobro delovali in ostali zdravi. Recept, kako skrbeti za svoje možgane, pa je enostaven: zadostna fizična aktivnost, pestra miselna aktivnost, zdrava prehrana, kvalitetno spanje in izogibanje tveganim vedenjem.

Lokalna koordinatorka: mag. Nikolaja Munih, prof.def.


© SiNAPSA 2003-2012