Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2018: Na sanjah svet stoji

Maribor, 13. 3. 2018

Medicinska fakulteta, Avditorij, Taborska ulica 6b

16:00–16:10 Kratek nagovor

16:10–16:30 Vloga spanja in sanjanja pri čustvovanju in kogniciji
Nika Jerman, študentka medicine
Tako kot v budnih tudi v spečih možganih potekajo procesi zapisovanja, utrjevanja in integracije novih podatkov ter uravnavanja čustev. Spanje in sanjanje imata v teh procesih prav posebno in nenadomestljivo vlogo. Pomankanje spanja je tako eden od dejavnikov tveganja pri razvoju nekaterih motenj razpoloženja.

16:30–17:20 Lucidne sanje - med budnostjo in sanjanjem
Maja Gostič, mag.psih. in specializantka transakcijske analize
Lucidne sanje so vrsta sanj, za katere ne veljajo enake zakonitosti kot za navadne sanje. Lucidnost (jasnost, bistrost) v sanjah je zavedanje, da sanjamo. To zavedanje si lahko predstavljamo kot kontinuum od kratkega trenutka zavedanja ‘Sanjam!’ do zavestnega nadziranja in spreminjanja sanj. Preko različnih tehnik, ki so se po navedbah študij izkazale za uspešne, lahko v različne namene spodbujamo in razvijamo sposobnost lucidnega sanjanja.

17:20–18:00 Kognitivni deficiti pri izgorelosti: posledica raztresenosti?
asist. Marina Horvat, mag. psih.
V literaturi obstaja široko sprejeto stališče, da ima izgorelost negativni učinek na številna področja človekovega delovanja, še posebej kadar govorimo o težavah na področju duševnega zdravja in delovni učinkovitosti. Kljub dejstvu, da posamezniki z izgorelostjo pogosto poročajo o težavah s koncentracijo in spominom v vsakodnevnem življenju, je učinek na kognitivno funkcioniranje manj raziskan in je pritegnil pozornost raziskovalcev šele v zadnjih nekaj letih. V predstavitvi bodo povzeti ključni izsledki raziskav na tem področju.

18:00–18:15 Odmor

18:15–19:00 Halucinogeni - prototip odnosa med naravo in kulturo
mag. Miran Pustoslemšek, psihiater
Halucinogeni predstavljajo zanimiv vmesni člen med naravo, umom in človeško kulturo, vključujoč religiozno polje. So stalnica človekovega obstoja več kot petdeset tisoč let, s pomenljivo globalno uniformnostjo šamanskih praks in nepogrešljivim vplivom na pop kulturo in z novodobnimi funkcijami, kot je, denimo, zasliševanje v tajnih službah. Kaj nam povedo o našem umu? Naravni narkotiki in sedativi izkoriščajo človeka kot ekološko nišo. Kaj pa halucinogeni?

19.00 – 19.30 Računalniška demenca - novodobna demenca
Barbara Pajk, mag. zdr. nege, Spominčica
V danjašnem času je uporaba računalniške tehnologije in interneta nekaj povsem običajnega, skorajda nujnega. Brez nje si življenja skorajda ne moremo več predstavljati. Njena uporaba nam v veliki meri olajša naše vsakdanje življenje in delo, večkrat pa nam služi tudi za sprostitev in zabavo. Z naraščajočo popularnostjo, ter vse večjo uporabo računalniške tehnologije in interneta so se sčasoma pričeli kazati tudi njegovi negativni učinki. V začetku osemdesetih so se pričela pojavljati opozorila, da prekomerno igranje računalniških iger lahko privede do zasvojenosti. Raziskave so pokazale, da so predvsem mladi v obdobju od 18 do 24 let tisti, ki so najbolj aktivni uporabniki interneta, saj v povprečju na internetu preživijo tri ure dnevno. Po drugi strani pa so videoigre posebno privlačne skupini majhnih otrok in najstnikov. Kar pomeni, da so otroci, najstniki in mladi najbolj dojemljivi za tovrstno obliko zasvojenosti. V zadnjem času pa je opaziti pojav termina “Digitalna demenca”, katere avtor je nevroznanstvenik Manfred Spitzer. Spitzer je namreč mnenja, da pretirana uporaba računalniške tehnologije vpliva na upad kognitivnih sposobnosti. Vprašanje je torej ali nam je računalniška tehnologija v pomoč ali pogubo? Oziroma natančneje, do katere mere nam je računalniška tehnologija še v pomoč?

Lokalna koordinatorica: Špela Granda.


© SiNAPSA 2003-2012