SiNAPSA, nedelja, 20. januar 2019

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2019, številka 16

 

uvodnik

Novoletno sporočilo uredništva revije eSiNAPSA

Maša Čater

Vsem našim bralcem in soustvarjalcem revije eSiNAPSA ter vsem, ki ste prispevali svoje znanje v obliki avtorstva, recenzije ali lekture, se želim zahvaliti za dosedanje sodelovanje in vam želim zdravo, veselo in uspešno novo leto 2019!

— ❖ —

članki

Branje in možgani

Maša Čater

Otroci se v prvem razredu osnove šole učijo pisanja in prepoznavanja črk, nadaljujejo pa s povezovanjem le-teh v besede in nato več besed v stavke. Spoznavanje s črkami in zanimanje zanje pa se po navadi prične že mnogo prej. Prav vznemirljivo je, kako hitro otroci naredijo preskok v znanju. Samo nekaj tednov vaje je potrebnih in že se iz popolnega nebralca prelevijo v bralca. S časom se veščina branja še utrdi in izboljša. Ob učenju branja pa poteka kompleksen razvoj možganov.

— ❖ —

Sezonska depresija

Saša Koprivec

Človek je že od nekdaj neizbežno povezan z naravo, ki ga obdaja. S spreminjanjem zunanjih vplivov, kot je npr. dolžina dnevno-nočnega cikla v povezavi z letnimi časi, so pogojene številne telesne spremembe. Cirkadiani ritmi pomembno vplivajo na biološke procese v našem telesu preko uravnavanja naše notranje ure. Zato ni nenavadno, da so z zimskim časom in s krajšanjem dneva povezane tudi spremembe našega počutja. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki opisali sezonsko depresijo – to je pojav ponavljajočih se epizod depresivnega počutja, ki se pojavlja sezonsko v zimskem času.

— ❖ —

Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi

Maja Potokar

Virusne infekcije osrednjega živčnega sistema (OŽS) predstavljajo veliko zdravstveno in ekonomsko breme,. V splošnem so te okužbe redke, saj je OŽS pred zunanjimi vplivi dobro zaščiten s krvno-možgansko pregrado (KMP), sestavljeno iz endotelijskih celic krvnih žil, ki se jim tesno prilegajo celice glije. KMP varuje OŽS pred nevarnimi snovmi v krvi, kot so vnetni dejavniki, toksini, patogeni, med njimi tudi virusi. Virusi, ki krožijo po krvožilju, običajno ne prehajajo KMP. Nekateri virusi, ki jim pravimo nevrotropni, pa lahko okužijo živčevje; tako periferno kot osrednje, in povzročijo obsežne in dolgotrajne motnje v delovanju OŽS.

— ❖ —

intervju

Sezonska depresija in zima

Maša Čater

V zimski številki revije eSiNAPSA smo se osredotočili na to, kako zimski dejavniki vplivajo na naše razpoloženje. Eden izmed negativnih dejavnikov je vsekakor pomanjkanje sončne svetlobe. Sezonska depresija se v zimskih mesecih pojavlja pri precejšnjem številu ljudi. Pojavnost je večja v severnih krajih. Znanstveno razlago je podala že dr. Koprivec v svojem prispevku Sezonska depresija, tukaj pa predstavljamo pogovor z dvema prebivalkama s severa, ki bosta v kratkem intervjuju predstavili, kako sezonska depresija vpliva na življenje v njunih krajih. Marinka Darling, upokojena carinica, živi v kanadskem Jukonu že 40 let, raziskovalka dr. Katja Stojkovič pa že 4 leta raziskuje v mestu Umeå (izgovorjava: Umeo) na severu Švedske.

— ❖ —

aktualno

Pot v odprto znanost

Tina Giber

O znanosti lahko diskutiramo, jo testiramo, postavljamo pred nove izzive, kritiziramo in reproduciramo šele takrat, ko nam je v celoti dostopna. Danes je v Evropi prosto dostopnih zgolj petina vseh objavljenih znanstvenih člankov. Preostali so ujeti za plačljivimi zidovi, ki se lahko porušijo samo v zameno za vse višje naročnine in tako ohranjajo trenutni primarno podjetniško naravnan akademski založniški sistem. Z željo po spremembi tega sistema sta Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet zasnovala »Plan-S« (https://www.coalition-s.org), ki od januarja 2020 zahteva prost dostop do izsledkov javno financiranih znanstvenih raziskav, dolgoročno pa preoblikovanje celotnega sistema. Septembra 2018 se je trinajst nacionalnih raziskovalnih agencij, med katerimi je tudi slovenska ARRS, zavezalo, da v okviru »cOalition s« prične uresničevati »Plan-S«.

— ❖ —