Slepa recenzija za boljšo kvaliteto

Miha Pelko

V tokratni zdravstveno obarvani eSinapsi uvajamo novost - slepo recenzijo člankov. Bodisi na željo avtorjev ali pa na zahtevo uredništva določeni članki anonimno najdejo pot do strokovnjaka s področja, ki z anonimno povratno informacijo avtorju poskrbi, da bralci dobite res prave informacije.

— ❖ —

Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku

Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik

Cilj nevrokirurškega posega zaradi možganskega tumorja ni le popolna odstranitev lezije, ampak predvsem funkcionalno neprizadet bolnik. Zato je pri odstranjevanju hemisfernih možganskih tumorjev ključnega pomena poznavanje funkcije možganske skorje, posebno kadar gre za tumorje v neposredni bližini t.i. elokventnih področij možganov. V ožjem pomenu besede so elokventna področja možganov deli možganske skorje, ki omogočajo tekoč, razumljiv govor (lat. eloquens pomeni nadarjen za govorništvo, zgovoren). V širšem pomenu pa med elokventna področja štejemo govorni in motorični del možganske skorje. Seveda so to področja, ki se jim med posegom v možganovino poskušamo kar najbolj izogniti in tako bolniku po operaciji zagotoviti največjo možno kvaliteto življenja.

— ❖ —

Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES

Manja Hribar, Vid Zgonc

Sindrom posteriorne reverzibilne encefalopatije (PRES, angl. Posterior Reversible Encephalopathy Syndrome) je redka nevrološka motnja, ki se največkrat kaže z epileptičnimi napadi, izgubo vida, glavobolom in spremenjenim mentalnim statusom. Pojavlja se ob povišanem krvnem tlaku, eklampsiji, imunosupresivni terapiji in ledvični odpovedi. Diagnozo potrdimo s prikazom vazogenega edema na slikanju možganov z magnetno resonanco (MR), ki je največkrat reverzibilen. Po odstranitvi vzročnega dejavnika pride pri večini bolnikov do popolnega kliničnega izboljšanja v nekaj dneh.

— ❖ —

Glasba Možganov - Tinitus

Manja Hribar

Tinitus izhaja iz latinske besede tinnītus, ki pomeni zvonjenje in predstavlja 'fantomski zvok', ki ga posameznik zaznava v ušesih (enem ali obeh) ali difuzno v glavi, v odsotnosti realnega zvoka v okolici. Z njim se vsakodnevno spopadajo milijoni ljudi po svetu in nekaterim lahko močno spremeni kvaliteto življenja. V nadaljevanju je na kratko predstavljeno področje tinitusa, njegovi vzroki, mehanizmi nastanka in možnosti zdravljenja.

— ❖ —

Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?

Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak

Sistemska skleroza (SSc) ali skleroderma je kronična sistemska avtoimunska bolezen neznane etiologije s prizadetostjo kože, krvnih žil in številnih notranjih organov. Ishemična možganska kap (IMK) pa je redek pojav pri bolnikih s SSc. Predstavljamo bolnika s SSc, ki je utrpel večjo IMK.

— ❖ —

Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev

Mateja Repar, Fajko F. Bajrović

Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev (kSAK), ki je opredeljena s prisotnostjo krvi v enem ali nekaj sosednjih sulkusih na možganski konveksiteti in odsotnostjo krvi v bazalnih cisternah, možganskih ventriklih ali parenhimu, je redka vrsta SAK. Lahko je posledica širokega spektra žilnih in nežilnih vzrokov, zato pogosto predstavlja diagnostičen problem. V tem prispevku obravnavava njene najpogostejše vzroke, klinično sliko, diagnostiko in prognozo.

— ❖ —

Kakšne možnosti ponuja metoda draženja globokih možganskih struktur za bolnike v vegetativnem stanju in stanju minimalne odzivnosti

Klemen Grabljevec

Metoda draženja globokih možganskih struktur (angl.: „Deep Brain Stimulation - DBS“), konkretno - retikularne formacije in centromedianega-parafascikularnega kompleksa dominantne hemisfere, se je pri izboljšanju odzivnosti bolnikov v vegetativnem stanju le v redkih primerih izkazala za učinkovito do te mere, da so bolniki lahko smiselno komunicirali in izkazovali razumevanje navodil, niso pa bili sposobni samostojnega premikanja. Pri bolnikih v stanju minimalne odzivnosti pa je v večini opisanih primerov prišlo tudi do izboljšanja pomičnosti in osamosvojitve v gibanju.

— ❖ —

Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi

Dejana Zajc, Klemen Grabljevec

Težja nezgodna možganska poškodba velikokrat prinese dolgotrajne okvare v gibalnih sposobnostih, kognitivnem in čustvenem delovanju posameznika, zato iščemo primerne strategije, da našemu bolniku ponudimo ustrezen protokol in način obravnave, da mu omogočimo čim večjo funkcionalno neodvisnosti in kvaliteto življenja. Z omejevanjem spodbujajoča terapija (Constraint-induces movement therapy CIMT) je postala ena od oblik terapije pri bolnikih po možganski kapi. S časom so vključevali tudi bolnike z drugimi diagnozami s hemiplegjo ali hemiparezo.

— ❖ —

SiNAPSINA nevroznanstvena konferenca 2013 - SNC’13 in njen uvodni hčerinski dogodek Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana - YNFL’13

Mara Bresjanac, Nadja Jarc

Sinapsina nevroznanstvena konferenca 2011 (SNC’11) je bila v zgodovini našega društva mednarodno najbolj odmeven dogodek. Imela je status edinega nevroznanstvenega kongresa v Evropi, ki ga je v letu 2011 podprla Zveza evropskih nevroznanstvenih društev FENS. SNC’11 je bila nedvomen uspeh, a vsem, ki smo jo organizirali, se je ob njenem koncu utrnila misel: “Tega ne bomo mogli ponoviti!”

— ❖ —

Teden možganov 2013

Nena Golob

Teden možganov je postal dogodek, ki ga slovenska javnost enostavno ne more več prezreti. V desetih letih svojega obstoja, se je teden namenjen poznavanju možganov, preselil iz Ljubljane v druga slovenska mesta in iz manjših predavalnic v velike dvorane, število obiskovalcev in predavateljev pa je skokovito poraslo. Ni za pozabiti še na raznoliki spremljevalni program, ki že nekaj let uspe zadostiti potrebam in željam tako najmlajših kot njihovih staršev ter dodatnega znanja željnih študentov. Danes res lahko rečemo, da tretji teden marca, poteka v znamenju poznavanja možganov.

— ❖ —

Pomembne objave

Prvič v eSinapsi objavljamo kratke povzetke pomembnih objav v nevroznanosti po izbiri uredništva. V kolikor imate predoge za naslednje številke jih prosim posredujte na naslov urednistvo-esinapsa@sinapsa.org.

— ❖ —

Kaj se lahko naučimo o poškodbi možganov iz knjige »Misli, ki jokajo« avtorja Andreja Pegana

Klemen Grabljevec

Knjigo Andreja Pegana »Misli, ki jokajo«, bo nepripravljen bralec razumel predvsem kot izpovedno delo o doživljanju samega sebe in najbližjega okolja po težki in katastrofalni življenjski prelomnici – hudi možganski poškodbi, ki jo je avtor utrpel kot sopotnik v prometni nesreči 13.oktobra 1996. Verjetno povsem nehote pa avtor s svojim delom dodatno nastavlja tudi ogledalo sistemu, katerega del je tudi pisec te recenzije in ki bi moral zanj predstavljati t.i. »olajševalnik« - pa temu ni vedno tako.

— ❖ —

Recenzija knjige Pojasnjena zavest

Simon Brezovar

Dennettova knjiga Pojasnjena zavest (angl. Consciousness Explained) je stara že več kot dve desetletji in kljub hitro razvijajočim se metodologijam, ki omogočajo natančnejše proučevanje problematike zavesti, po mnenju številnih kritikov še vedno predstavlja eno pomembnejših monografskih del s področja proučevanja zavesti.

— ❖ —

SiNAPSA pri 10 letih

Mara Bresjanac

Leta 2011, ko je eSinapsa izšla šele drugič, sem omenila, da ob okrogli obletnici SiNAPSE zapišem še kakšno besedo za rubriko Korenine. Pred dobrim mesecem, 27. maja, je društvo napolnilo 10 let obstoja in urednik eSinapse, Miha Pelko, mi je ponudil, da v tej številki dam navdihu prosto pot.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2013, številka 6

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —