Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?

Matej Perovnik

Ura je deset zvečer, ko odprem urejevalec besedila in začnem s pisanjem prispevka. Vibriranje telefona mi sporoči, da moram danes povaditi še francoščino. Odprem brskalnik ter se prebijem čez sveženj kratkih vaj. Nato, čisto nezavedno, odprem v zavihku še svoj najljubši novičarski portal, družbeno omrežje ter se spomnim na geslo, ki sem ga hotel vključit v prispevek, a ga ne razumem popolnoma. Geslo vtipkam v iskalnik. Dobim milijone zadetkov, kliknem na prvega, osvežim znanje, se naučim nekaj novega in se vrnem k prispevku. Ura je polnoč, ko odprem članek o Pitcairnovih otokih, ki pritegne mojo pozornost do te mere, da se vanj popolnoma potopim in zadovoljen odpravim spat. Jutri bom lahko širil sveže pridobljeno znanje o eksotičnem otočju, za katerega večina mojih prijateljev še nikoli ni slišala.

— ❖ —

Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres

Vesna van Midden

V našem črevesju si je poiskalo dom približno 38 × 10¹² bakterij. Ta številka sicer niha tekom dneva, a kljub temu ostane večja ali enaka številu naših – človeških – celic. Ker črevesne bakterije verjetno spremljajo človeštvo že od samih začetkov, ni presenetljivo, da smo v teku evolucije z njimi razvili kompleksen komunikacijski sistem. Znanost v zadnjih letih vedno več pozornosti posveča vplivu mikrobioma na naše možgane, v prispevku pa bo poudarek na interakciji med mikrobiomom in našim odzivom na stres.

— ❖ —

Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu

Jasmina Kerčmar

V sodobnem času smo čedalje bolj izpostavljeni izjemnim situacijam, večina njih pa nas lahko zadeva osebno in ožje ali širše socialno. Raven osebnostne ranljivosti posameznika odreja višino ali jakost »stresnosti« takšnih položajev. Zagotovo pa ne glede na to, ali si za nekatere situacije priznamo, da nas prizadenejo in pretresejo ali ne, imajo te, če so resnejše in dolgotrajnejše, lahko (dolgo)trajni vpliv na naš organizem.

— ❖ —

Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco

Rok Banko, Matej Vrabec

Obrazni živec je možganski živec z zapleteno zgradbo in anatomskim potekom. V njegovi sestavi prevladujejo motorični nevroni, preostanek pa predstavljajo senzorična in parasimpatična vlakna. Funkcijo obraznega živca lahko prizadenejo številna bolezenska stanja, ki se najpogosteje izrazijo s parezo obrazne muskulature. V diagnostiki teh stanj so ob klinični sliki pomembne tudi slikovne preiskave, zlasti magnetnoresonančno slikanje. Članek prikazuje normalno radiološko anatomijo obraznega živca in radiološke značilnosti nekaterih najpogostejših okvar živca, prikazanih z magnetnoresonančno preiskavo.

— ❖ —

Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial

Anja Cehnar, Jona Basle

Zgodnja raziskovanja terapevtskih učinkov psihedelikov segajo že v sredino prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki opazovali, kako LSD vpliva na povečano samozavedanje in učinkovito spoprijemanje s travmatskimi izkušnjami. To je vzbudilo zanimanje psihoterapevtov, ki so začeli psihedelike uporabljati za zdravljenje depresije, anksioznosti, odvisnosti od alkohola in obsesivno-kompulzivne motnje. Z razvojem novih tehnik slikanja možganov od leta 1990 naraščajo spoznanja o nevrobioloških mehanizmih delovanja psihedelikov, predvsem pa skrbno načrtovane raziskave razblinjajo dvome o njihovem terapevtskem potencialu.

— ❖ —

Kako se naši možgani soočajo z obdelavo in združitvijo različnih virov informacij?

Nina Purg

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu dražljajev, ki prihajajo iz zunanjega sveta ali iz notranjosti našega telesa. Možgani so poglavitni organ, ki zaznava in obdeluje različne dražljaje v obliki živčnih signalov. Naloga možganov je, da na podlagi informacij iz okolja in telesa oblikujejo odločitve in dejanja tako, da zadovoljijo fiziološke, mentalne in čustvene potrebe posameznika. Vendar morajo zaradi velike količine informacij možgani presoditi, katere in koliko informacij je pomembnih in potrebnih v določenem trenutku. Razumevanje, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, je eden izmed glavnih izzivov današnjih nevroznanstvenikov. V nadaljevanju članka predstavljam koncept živčnega ojačenja (angl. neural gain) kot možnega nevrobiološkega mehanizma za aktivno obdelavo informacij.

— ❖ —

Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov

Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič

Hiperglikemija pomeni povišano vrednost glukoze – sladkorja – v krvi. V otroštvu je hiperglikemija najpogosteje posledica sladkorne bolezni tip 1 (SB1), ki je ena najbolj pogostih kroničnih bolezni otroštva. Hiperglikemija vpliva na spremembo zgradbe v razvijajočih se možganih otrok in tudi zrelih možganih odraslih.

— ❖ —

Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja

Nejc Steiner, Saba Battelino

Kljub hitremu in celo nepredvidljivemu tehnološkemu napredku se žal še vedno srečujemo z bolniki, ki trpijo zaradi sicer že dolgo znanih, a še neobvladljivih bolezni. Ena izmed njih je tudi nevrofibromatoza (NF), ki je neozdravljiva dedna bolezen, pri kateri pride do pojava tumorjev v celotnem živčnem sistemu, tako centralnem kot perifernem. Najbolj nevarna oblika NF je tip 2, ki je sprva veljal za redkega. Kasneje so obsežne študije pokazale, da je incidenca 1 na 25,000 ljudi, kar je za bolezen, ki pušča tako hude posledice in za katero zdravljenja še ne poznamo, zelo veliko.

— ❖ —

Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta

Dolores Trol

Razvpitega pojava žrtvenega jagnja se še nismo otresli. Z lahkoto ga poimenujemo javno sramotenje (ang. public shaming), ki ga srečujemo tudi danes v dobi interneta. V prispevku ga bom obravnavala z vidika dveh vprašanj: zakaj do tega pojava pride in kakšna je njegova vloga v družbi.

— ❖ —

Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo

Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar

Epilepsija, tako kot druge kronične bolezni, ne vpliva le na otrokovo zdravje, temveč tudi na njegovo družinsko okolje in dinamiko v njem. Ko se starši soočajo z na novo postavljeno diagnozo epilepsije pri otroku, njihovi vzorci vedenja in soočanja pomembno prispevajo k duševnem zdravju njihovih otrok.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2017, številka 13

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —