Nova številka, nove teme

Miha Pelko

Kako povezavo imata nevroznanost in pravo? Je filozofija res preabstraktna za preučevanje možganov? So nevroni res edina vrsta celic, ki je vpletena v procesiranje informacij v možganih? Kako bi se naši možgani obnašali v nenavadnem črno-belem svetu z večimi dimenzijami? Bi lahko našli zamenjavo za uporabo kemoterapije pri malignih možganskih tumorjih? Kako nam lahko meditacija res pomaga?

— ❖ —

Nevroznanost in pravo

Renata Salecl

Na Cardozo School of Law v New Yorku sem letos prvič predavala predmet »Pravo in nevroznanost«. Na tej šoli že več let predavam predmet »Pravo in psihoanaliza« in ker v zadnjih letih v ameriškem pravu vse bolj uporabljajo nevroznanost, sem se odločila, da se malce poglobim v to novo povezavo.

— ❖ —

Kaj oko sporoča možganom *

Gašper Tkačik

Današnje kamere za potrošno rabo dosegajo spektakularne ločljivosti: njihovo srce, nekaj kvadratnih milimetrov velik CCD - čip za zaznavanje intenzitete svetlobe, vzorči svet skozi 10 do 20 milijonov drobnih senzorjev. Človeško oko vidi svet skozi približno 6 miljonov čepkov (“senzorjev” za barvni vid, ki so aktivni pri dnevni svetlobi) in 100 miljonov paličic (odgovornih za nočni vid). Je torej mrežnica -- živčno tkivo, ki vsebuje čepke, paličice in še nekaj drugih vrst nevronov -- le biološka različica čipa CCD, ali pa to živo vezje iz svetlobnega signala izlušči tudi bolj zapletene informacije, ki jih nato posreduje prek optičnega živca v možgane?

— ❖ —

Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije

Marko Kreft, Robert Zorec

Celice glije so vse od odkritja pred več kot 150 let ostajale v senci nevronov. Raziskovalci so jih opredeljevali glede na to, česa ne zmorejo. Ne zmorejo vzpostavljati hitrega električnega prenosa informacij in komunikacije z drugimi celicami s hitrim izločanjem signalnih molekul. Celice glije so veljale za neke vrste možgansko lepilo. Z novimi znanstvenimi odkritji pa se celice glije zadnja leta uveljavljajo kot novi dejavnik delovanja možganov.

— ❖ —

Nevroznanost in humanistika

Sašo Dolenc

Že vrsto let z velikim zanimanjem sledim sodobnim raziskavam o mehanizmih delovanja možganov. Prepričan sem namreč, da je znanost končno prišla do stopnje, ko lahko s klasično empirično znanstveno metodo suvereno in relevantno raziskuje tudi področja, ki so jih pred tem, s pomočjo povsem drugačne metodologije, pokrivale le humanistične znanosti.

— ❖ —

Meditacija - malo truda, veliko koristi

Luka Dimic

V zadnjih letih se v vedno večjem obsegu raziskuje meditacijo zaradi njenega ugodnega učinka na zdravje ter dobro počutje vaditeljev (pregled blagodejnih učinkov najdete npr. v Walsh in Shapiro, 2006).

— ❖ —

NovoTTF – nova pozna paliativna terapija glioblastoma multiforme

Nadja Jarc

Paleta možganskih tumorjev je bogata; tako po histološkem izvoru tumorskih celic, kot po prognozi, ki jo bolnikom prinašajo posamezni tumorski podtipi. Ilustrativen primer slednjega so najpogostejši primarni možganski tumorji – astrocitomi. Najmalignejšemu izmed njih, t.j. glioblastoma multiforme, od nedavnega preti nova pozna paliativna terapija – NovoTTF.

— ❖ —

O pojavnosti in klasifikacijah najpogostejših primarnih možganskih tumorjev ter umrljivosti zaradi tumorjev živčnega sistema

Nadja Jarc

Najpogostejši primarni možganski tumorji so astrocitomi. Klasificirajo jih številne, razlikujoče se klasifikacije, med najbolj znanimi in najpogosteje uporabljanimi so; Klasifikacija po Kernohanu, Klasifikacija Svetovne Zdravstvene organizacije (WHO) ter Klasifikacija ICDO-3. Slednjo uporablja večina svetovnih registrov raka, tudi Register raka Republike Slovenije.

— ❖ —

SiNAPSA koledar

Blaž Koritnik

Na Sinapsinih spletnih straneh za strokovnjake je junija zaživel SiNAPSA Koledar. V koledarju objavljamo vse slovenske in najpomembnejše mednarodne znanstvene, strokovne in izobraževalne dogodke, ki se navezujejo na možgane in živčevje. Koledar bo olajšal usklajevanje med organizatorji prireditev in njihovo medsebojno sodelovanje. Če bi nas tudi vi želeli seznanili s kakšnim dogodkom, vas vabimo, da pošljete podatke o njem na naslov koledar@sinapsa.org.

— ❖ —

Nov pogled na splošne simptome nevrodegeneracije pri miokloničnih epilepsijah

Eva Žerovnik

Izšel je članek: Polajnar M., Žerovnik E. Impaired autophagy: a link between neurodegenerative diseases and progressive myoclonus epilepsies, v Trends in Molecular Medicine, 2011, vol. 7: 293-300 (doi 10.1016/j.molmed.2011.02.005).

— ❖ —

SiNAPSA skozi čas

Mara Bresjanac

SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost, je danes, po osmih letih od svojega rojstva, stična točka mnogih zgodb in torišče bogatega dogajanja, ki povezuje raziskovalce različnih znanstvenih panog, klinične strokovnjake, bolnike in njihove svojce ter množico radovednih ljudi vseh generacij okoli predmeta skupnega zanimanja - živčevja in možganov. Zgodba o spočetju SINAPSE je dragocena, saj razkriva, da je za uspeh mnogih projektov poleg vizije in vztrajnosti njihovih snovalcev ključnega pomena tudi trenutno stanje razmer v okolju, kjer se projekti udejanjajo. Zato se SiNAPSA ni rodila ob prvem poskusu leta 1996, ko sva z Zvezdanom Pirtoškom njenemu zametku nadela bombastično ime - Slovenian Clinical and Experimental Neuroscience Alliance, SCENA, in jo registrirala v ekspertni mreži Evropskih centrov za popravljanje okvar živčevja in nevrotransplantacijo (NECTAR). Zato je trajalo še 7 let, da je pobuda za slovensko društvo za nevroznanost vzburila sinapse v mnogih glavah, ki so se povezale v novem društvu in mu v duhu želje po komunikaciji nadele ime – SiNAPSA. 

— ❖ —

Kolofon

letnik 2011, številka 2

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —