O upanju, sanjah, trdem delu in čudežih

Nadja Jarc

V Sloveniji te čase niso ravno najboljši časi. Ne v gospodarstvu, ne v politiki, niti ne v medicini. In v takih časih človeku preostane obupovanje ali pa upanje. Dalje začaran krog obupovanja ali pa konstruktivno uresničevanje v upanju tlečih sanj.

— ❖ —

O lososih, funkcijski magnetni resonanci in izzivih statističnega testiranja

Grega Repovš

Leta 2009 je na konferenci Organization for Human Brain Mapping precej ironičnega navdušenja pritegnil poster z naslovom "Neural correlates of interspecies perspective taking in the post-mortem Atlantic Salmon: An argument for multiple comparisons correction", v katerem so avtorji s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR) identificirali področje možganov, ki je bilo v mrtvem lososu “aktivno" pri izvedbi preizkušnje prepoznavanja čustvenih izrazov na slikah človeških obrazov. Rezultati so bili seveda nesmiselni, avtorji pa so želeli z njimi opozoriti na nekatere izzive veljavne izvedbe fMR študij.

— ❖ —

Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem

Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič

Pogostost pojavljanja možganskih anevrizem v splošni populaciji se giblje med 0,2 in 9,9 odstotka. Mednarodna študija subarahnoidnih anevrizem (ISAT) ugotavlja veliko večjo učinkovitost znotrajžilnega zdravljenja rupturiranih anevrizem v primerjavi s kirurško oskrbo. Vendar v študijo ISAT zelo majhne anevrizme niso bile vključene, tako da najprimernejša oblika zdravljenja tovrstnih anevrizem ni dorečena. Zelo majhne anevrizme so definirane kot anevrizme, velike do (vključno) 3 mm. Znotrajžilno zdravljenje zelo majhnih anevrizem je tehnično zahtevno in s pogostimi zapleti, na prvem mestu le-teh je ruptura anevrizme med posegom.

— ❖ —

Obravnava hladnih možganskih anevrizem

Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak

Obravnava hladnih možganskih (znotrajlobanjskih) anevrizem (ZA) je eno najbolj spornih področij današnje medicine. Z razvojem novejših, vse manj invazivnih diagnostičnih metod, vse pogosteje povsem naključno odkrivamo nerazpočene ZA. Večina študij ocenjuje, da so hladne ZA prisotne kar pri 1–5 odstotkih klinično zdravih ljudi, razpoči pa se jih le majhen odstotek. Naravni potek je slabo znan. Tako nevrokirurško kot tudi endovaskularno zdravljenje prinašata s seboj možnost perioperativnih zapletov, pa tudi finančno breme. Po drugi strani pa je preteča subarahnoidna krvavitev iz rupturirane ZA še vedno bolezen s skoraj 50-odstotno smrtnostjo.

— ❖ —

Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?

Anka Slana, Urška Slana

Deklice z Rettovim sindromom se do približno enega leta in pol starosti razvijajo na videz običajno. Nekatere shodijo, spregovorijo prve besede in osvojijo osnovne kognitivne koncepte, nato pa njihov motorični razvoj in sposobnost besedne komunikacije začneta drastično upadati. Deklice imajo težave z jezikovnim, pa tudi nejezikovnim izražanjem s pomočjo telesa, kretenj in obrazne mimike. Starši in strokovni delavci so mnogokrat prepričani, da deklice “govorijo z očmi”. Postavlja se vprašanje, kako to preveriti in kako na tej podlagi razviti njihov potencial izražanja.

— ❖ —

Progresivna multifokalna encefalopatija

Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič

Progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML) je demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja (OŽ) in je najpogostejša klinična manifestacija okužbe centralnega živčnega sistema z virusom JC. Pojavlja se pri osebah z oslabljeno celično imunostjo, večinoma pri bolnikih, okuženih z virusom humane imunske pomanjkljivosti. Klinično se najpogosteje izrazi z napredujočim kognitivnim upadom. Nezdravljena PML ima izrazito progresiven potek, zato je bistvenega pomena čimprejšnja potrditev diagnoze. Zaradi neinvazivnosti in lažje dostopnosti se v ta namen vse pogosteje uporabljajo radiološke slikovne diagnostične metode. Glavno vlogo ima magnetno-resonančno slikanje, s katerim lahko prikažemo demielinizacijska žarišča že v predklinični fazi bolezni. Pri PML so demielinizacijske spremembe značilno asimetrično razporejene v belini možganovine. Nahajajo se predvsem v parietalnem režnju.

— ❖ —

Ne ubijaj – poskusi na živalih

Martina Perše

Zadnje čase je v javnosti veliko razprave in odprtih vprašanj glede poskusov na živalih. Zato je glavni namen tega prispevka na kratko orisati področje poskusov na živalih skozi zgodovino in nanizati nekaj dejstev, o katerih se morda (pre)malo piše ali govori.

— ❖ —

Poizkusi na živalih - za in proti

Simon Horvat

Zadnje čase se v javnosti pojavlja veliko vprašanj o raziskavah, ki vključujejo poskuse na živalih. Tudi zato sva se avtorja obeh prispevkov (drugi prispevek) odzvala na povabilo študentov Kognitivne znanosti, ki so v sklopu organizacije vsakomesečnih debat z naslovom »Hvala za nevrone«, v četrtek, 30.1. 2014, ob 19h, v kavarni hotela Union organizirali razpravo o znanstvenih poskusih na živalih (Hvala za nevrone 2014). V razpravi, ki je bila odprta za širšo javnost, sva uvodoma predstavila nekaj izhodišč, ki oblikujejo razprave v znanstveni in širši javnosti doma in v mednarodnem prostoru. Med prisotnimi v dvorani in aktivnimi v razpravi je bila tudi prof. dr. Mara Bresjanac, dr. med., ki naju je spodbudila, da za revijo eSinapsa napiševa povzetek najine diskusije na tem dogodku. Meniva, da sta za objektivno presojanje in razumevanje tematike o uporabi živali v raziskavah, ki v javnosti pogosto sproža polemične odzive, razprava in osvetlitev osnovnih etičnih in zakonodajnih vidikov nujno potrebni.

— ❖ —

Draženje globokih možganskih struktur - čudež v medicini

Nadja Jarc

DBS (ang. deep brain stimulation) ali globoka možganska stimulacija (oz. tudi draženje globokih možganskih struktur) je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V mesecu juniju 2014 so z njenim izvajanjem pričeli tudi v Univerzitetnim Kliničnem Centru Ljubljana. Mnenja obeh nacionalnih nevrokirurgov, ki izvajata DBS, smo zajeli v strokovnem intervjuju o DBS-ju v Sloveniji.

— ❖ —

Intervju s prof. dr. Clevelandom

Nadja Jarc

Profesorja Dona W. Clevelanda, mednarodno uglednega nevroznanstvenika na področju celične in molekularne medicine ter plenarnega govorca na Sinapsini nevroznanstveni konferenci 2013 – SNC'13 (SiNAPSA Neuroscience Conference '13) smo tekom konference povabili k intervjuju o njegovem raziskovalnem delu.

— ❖ —

Intervju s prof. dr. Benedettijem

Nadja Jarc

Profesorja Fabrizia Benedettija, mednarodno uglednega nevroznanstvenika na področju placeba in plenarnega govorca na Sinapsini nevroznanstveni konferenci 2013 – SNC'13 (SiNAPSA Neuroscience Conference '13) smo tekom konference povabili k intervjuju o njegovem raziskovalnem deIu.

— ❖ —

Intervju s prof. dr. Kostovićem

Nadja Jarc

Profesorja Ivico Kostovića, eminentnega mednarodnega nevroznanstvenika na področju konektivnosti čIoveških možganov in pIenarnega govorca na Sinapsini nevroznanstveni konferenci 2013 – SNC'13 (SiNAPSA Neuroscience Conference '13) smo tekom konference povabili k intervjuju o njegovem življenjskem delu.

— ❖ —

Recenzija knjige The Form Within - My Point of View

Mitja Peruš

Pionir eksperimentalne kognitivne nevroznanosti je objavil svojo zadnjo, »vseobsežno« knjigo. Ni pretiraval s knjigami, zato je ta toliko bolj pomenljiva, posebno zaradi svoje širine. Pisana je berljivo, strnjeno, z avtobiografskimi in samoizkustvenimi opazkami, vendar z vso znanstveno globino in bistvenostjo, z namenom multidisciplinarno združevati.

— ❖ —

Delovni spomin pri štiridesetih

Grega Repovš

Leta 1974 sta Baddeley in Hitch objavila članek, v katerem sta predstavila multikomponentni model delovnega spomina. Danes, 11. julija, se v Cambridgeu, rojstnem mestu modela, izteka tretja mednarodna konferenca o delovnem spominu, posvečena štiridesetletnici modela, zaslužnega za vpeljavo termina in pojmovanje delovnega spomina ter odprtja enega osrednjih področij raziskovanja v kognitivni psihologiji in kognitivni nevroznanosti. Kljub poudarku na eksperimentalni kognitivni psihologiji, v okviru katere je model nastal in se razvijal, je konferenca podala barvit in širok pogled na pridobljena spoznanja in razumevanje delovnega spomina ter implicitni odgovor na vprašanje, kako kaže modelu po štiridesetih letih.

— ❖ —

Moj pogled na razvoj nevropsihologije v Sloveniji

Alenka Sever

Kolega Simon mi je predlagal, naj napišem članek o razvoju nevropsihologije v Sloveniji, pa sem ga najprej vprašala ali naj bo to suhoparen članek s podatki, z letnicami, imeni itd., skratka z bolj ali manj dolgočasnimi zadevami ali pa ga lahko izoblikujem po svoje. Spomnila sem se namreč prvih strani Saint-Exuperyjevega Malega princa, kjer je turški znanstvenik na kongresu opisoval čudovit planet, ki ga je odkril. Govoril je o lepoti planeta, pa je bil zavrnjen, ker to pač ni bila znanost. Pa še v turška tradicionalna oblačila je bil oblečen. Skratka nikjer nobene znanosti. Naslednje leto se je taisti turški znanstvenik prikazal v fraku, s cilindrom na glavi in v suhoparnih številkah znanstveno opredelil obstoj malega planeta, na katerem je rasla lepa vrtnica, ki jo je Mali princ negoval in ljubil (o tem seveda znanstvenik ni govoril, saj je to za znanost povsem brezpredmetno dejstvo).

— ❖ —

Kolofon

letnik 2014, številka 8

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —