Ko se prebuja novo leto

Grega Repovš

Še eno leto je naokoli. Zahvalili smo se za vse dobro v prejšnjem letu in si zaželeli zdravja, uspehov in vsega lepega v novem. Po glasnih zabavah smo tiho pospravili drevesca, lučke in okraske in se po mesecu praznične evforije vračamo k obveznostim vsakdana, morda vzpodbujeni z zaobljubami, da bo to leto bolje. Po toplem in (vsaj v Ljubljani) precej meglenem pričetku smo dočakali tudi sneg, ki je prijazno pobelil strehe in ulice.

— ❖ —

Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje

Rok Berlot

Ko je Robert Brown pod mikroskopom opazoval nenehno gibanje delcev peloda v kapljici vode, je bil sprva prepričan, da opazuje “silo življenja”, zaradi katere se ples delcev ne ustavi. Skoraj dve stoletji kasneje nevroznanstveniki na podlagi termičnega oziroma Brownovega gibanja molekul vode proučujemo strukturo in delovanje človeških možganov.

— ❖ —

Ali slepi lahko vidijo?

Katja Pavšič

Ljudem, ki vidijo, predstavlja vid glavno sredstvo za orientacijo, gibanje v prostoru in vsakdanje delovanje. Slepota po drugi strani predstavlja življenje brez zmožnosti zaznavanja vidnih dražljajev in slepi ljudje za pomoč pri orientaciji in gibanju uporabljajo druga čutila. Porajata pa se vprašanji, ali se lahko od nekdaj slepa oseba nauči videti, in ali so možgani dovolj plastični, da razvijejo popolnoma nov senzorični sistem, ki nadomesti klasični očesni vid?

— ❖ —

Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?

Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič

Preiskave z magnetno resonanco (MR) imajo v sodobnih medicinskih diagnostičnih postopkih pomembno vlogo. Od začetkov uporabe MR v klinični medicini, v začetku osemdesetih let, se je do danes razpoložljivost te radiološke metode močno razmahnila in je v razvitih državah na voljo že večini bolnikov. Pogostost MR-preiskav se je v zadnjem desetletju močno povečala - v Sloveniji se je od leta 2006 do 2012 povečala z 12,9 na 33,2 preiskav na 1000 prebivalcev.

— ❖ —

Premik ure iz zimskega na poletni čas: podarjen ali ukraden čas?

Tina Kojadin

Svetloba je za človeka življenjskega pomena, saj pomembno vpliva na potek uravnavanja budnosti in spanja. Za to skrbi cirkadiani ritem s suprakiazmatičnim jedrom na čelu, katerega delovanje je odvisno od svetlobe. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja se je v času energetske krize porodila ideja o spremembi časa za eno uro naprej, ki naj bi omogočila, da bi ljudje pridobili več svetlobe v urah, ko je večina ljudi aktivna, ter s tem prihranili električno energijo. To se je ohranilo vse do današnjega dne in je znano kot premik ure na poletni čas (ang. Daytime Saving Time - DST).

— ❖ —

Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?

Gašper Zupan

Znanje več jezikov je v modernem svetu pomembno. Vzroki za učenje novih jezikov so različni, v vsakem primeru pa prinašajo znane socialne prednosti, nekatere raziskave pa kažejo tudi na izboljšanje kognitivnih sposobnosti ter na pozitiven vpliv pri pojavljanju demence.

— ❖ —

Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa

Mateja Drljepan

V zadnjem času se vse bolj zavedamo pozitivnih učinkov, ki jih imajo na ljudi živali. V zdravstvenih enotah in bolnišnicah ter na področju rehabilitacije vse večjo veljavo pridobiva terapija s pomočjo živali. S terapijo s pomočjo psa smo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI Soča) želeli obogatiti običajno logopedsko terapijo pri odraslih bolnikih z nevrološko okvaro. Pozitivni učinki terapije in zadovoljstvo bolnikov nam dajejo dodatne spodbude, da tovrsten pristop, ki je nov in še neznan v slovenskem prostoru, še naprej razvijamo in raziskujemo.

— ❖ —

Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo

Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver

Magnetnoresonančna (MR) preiskava ploda se v svetu izvaja od zgodnjih devetdesetih let, prvi primer preiskave z MR pri nosečnici pa je bil opisan že leta 1983. Na začetku so preiskave z MR pri nosečnicah opravljali le zaradi bolezni matere ali posteljice, saj so bile slike ploda, zaradi premikov ploda med slikanjem, slabe kakovosti. Razvoj ultra hitrih sekvenc (angl. single shot fast spin echo sequence – SSFSE sequence) pa je omogočil natančnejši vpogled v maternico.

— ❖ —

Shizofrenija: vloga genetike

Saša Zorjan

Shizofrenija je duševna motnja, ki po klasifikaciji DSM-5 sodi v shizofrenski spekter in druge psihotične motnje oziroma v skupino psihotičnih motenj po klasifikaciji ICD-10. Glavni simptomi shizofrenije so halucinacije in blodnje, motnje motivacije, kognitivne motnje in afektivna disregulacija, ki lahko vodi tako do depresivnih kot maničnih simptomov. V skladu s klasifikacijo DSM-5 lahko diagnozo shizofrenije postavimo v primeru, ko posameznik šest mesecev ni zmožen funkcionirati v okolju, in ko se omenjeni simptomi pojavljajo vsaj en mesec.

— ❖ —

Shizofrenija: vloga okolja

Saša Zorjan

Drugi del prispevka preučuje vlogo okoljskih dejavnikov pri razvoju in vzdrževanju shizofrenije. Pri preučevanju potencialne kavzalne vloge okoljskih dejavnikov pri razvoju te motnje se bomo osredotočili na eno izmed najbolj robustnih ugotovitev v etiologiji shizofrenije – rojstva ter odraščanja v urbanem okolju oziroma urbanizacijo in na ta način orisali vlogo okolja.

— ❖ —

Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo

Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič

Začetki eksperimentalnega preučevanja estetike segajo že v leto 1876, ko je Fechner izvedel prve raziskave o zaznavnih značilnostih estetskega doživljanja. Tej tradiciji so dobro stoletje sledili predvsem gestaltisti, vendar se je znanstveno preučevanje umetnosti izkazalo za zahtevno nalogo, ki ni pridobila široke veljave. Leta 1999 pa sta vplivna članka otvorila novo interdisciplinarno področje: nevroestetiko.

— ❖ —

Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?

Saška Vipotnik, Gal Granda

Psihogeni neepileptični napadi (angl. psychogenic nonepileptic seizures – PNES) so prehodne epizode spremenjenega vedenja, gibanja, občutenja ali doživljanja, ki so navzven podobne epileptičnim napadom, vendar jih v delovanju možganov ne spremljajo nevrofiziološke spremembe, ki so tipične za epileptične napade.

— ❖ —

Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus

Nejc Steiner, Saba Battelino

Tehnološki razvoj v zadnjih stoletjih je nivo našega življenja dvignil na višjo raven. Posledično je, na žalost, svet, v katerem živimo, postal občutno glasnejši. Zastrašujoč je podatek svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da približno 1,1 milijarde mladim preti nevarnost okvare sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane. Ste tudi vi eden tistih, ki radi poslušate (pre)glasno glasbo? Bi se želeli prepričati, ali vam takšna navada lahko škoduje?

— ❖ —

Kdo smo, ko spomini izginjajo?

Nastja Tomat

Kje sem ostala? je gledališka predstava, ki na odrske deske prinaša tematiko demence. Režiserka Nina Šorak in dramaturginja Urša Adamič sta navdih zanjo črpali iz svojih babic, ki sta prav tako oboleli za demenco. Ekipa ustvarjalcev je sredstva za izvedbo predstave, ki še vedno poteka, uspešno zbirala kar na Kickstarterju, za vsebinsko korektnost pa so poskrbeli s pomočjo dr. Vida Vanje Voduška in Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica. V intervjuju smo se z Nino in Uršo pogovarjale o namenu predstave, gledaliških pristopih k predstavljanju demence, vlogi spomina in čustev pri ohranjanju posameznikove identitete ... – skratka o tem, kaj nastane, ko se ljubezen do gledališča poveže s filozofijo, biologijo in nevroznanostjo.

— ❖ —

“To build neuro-markers for every psychiatric illness, to be used in clinical settings – That would be the dream …”

Neža Vehar

Alan Anticevic is the assistant professor of Psychiatry and Psychology, at Yale University School of Medicine. He also directs the Anticevic Lab which mainly focuses on pharmacological functional neuroimagining and computational modelling approaches for studying the cognitive neuroscience behind psychiatric illnesses such as schizophrenia, bipolar disorder and substance abuse. He has been named a 2015 Rising Star by the Schizophrenia International Research Society and received the Klerman Prize for Exceptional Clinical Research from Brain and Behavior Research Foundation 2015 among many others. We had the opportunity to talk to him after the seminar Connecting the disconnected: new techniques of studying schizophrenia, where he was an honoured guest next to professor Grega Repovš. It was hosted by the Seminar group of SiNAPSA and Poligon on 4th of January 2016.

— ❖ —

Trening možganov za bister um v zrelih letih

Simon Brezovar

Umovadba za bistre možgane v poznih letih je knjižni prvenec dr. Vojka Kavčiča, slovenskega psihologa in kognitivnega nevroznanstvenika, ki že več kot dvajset let deluje v Združenih državah Amerike, kjer se ukvarja z raziskovanjem možganov. Glavno področje njegovega raziskovanja je usmerjeno na proučevanje demenc in kognitivnega staranja. S tega področja je objavil številne znanstvene in strokovne prispevke, poleg tega pa je sodeloval tudi pri številnih mednarodnih projektih, katerih namen je bil poglobiti znanje o kognitivnem staranju. Glede na avtorjev raziskovalni interes ne preseneča, da je osrednja pozornost knjige namenjena prav kognitivnemu staranju.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2015, številka 10

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —