Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Razvoj možganov in vzgoja otrok skozi oči nevroznanosti
letnik 2015, številka 9
uvodnik
Teden možganov 2015: Zakulisje pogleda
Lea Kristan
članki
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
kolofon
letnik 2015, številka 9 - posebna izdaja ob Tednu možganov 2015
Sodobni časi zahtevajo od posameznika veliko. Spoznanja morajo biti utemeljena, veščine izmojstrene, delo mora biti dobro in obilno opravljeno, kljub temu, da vsi nismo rojeni niti za mojstre, kaj šele genije. Celo znanost, kot je medicina, ki se je morda lahko včasih skrivala za skorajda čarovniškimi spoznanji in veščinami, je sredi 19. stoletja pod vodstvom Hermanna von Helmholtza1, Ernsta Wilhelm von Brückea in Emila Du Bois-Reymonda postala aplikativna naravoslovna znanost. Danes podobno opažamo za vzgojo in izobraževanje, ki se poskušata napajati iz nevroznanosti.
Kljub nekaterim skeptikom, kot sta Hirsch Pasek in Bruer2, ki utemeljujejo, da učni procesi nikakor ne morejo odslikavati nevronskih procesov, smo v zadnjih dvajsetih letih izvedeli več o možganih, kot smo prej vedeli o celem telesu in to nam lahko učinkovito pomaga pri učenju. O slednjem se ni težko prepričati. Odprite časopise, televizijo, oglase – možgane in nevroznanost lahko danes srečate praktično na vsakem koraku. Drži pa, da je nevroznanost kompleksna multidiscplinarna veda, ki zahteva veliko znanj in prisotnost vedno pozornega, kritičnega uma.
Nevroznanost postaja za vzgojo in poučevanje to, kar je biologija za medicino in to, kar je fizika za arhitekturo. Le z znanjem fizike ne moremo zgraditi mosta in zgolj z biologijo ne moremo ozdraviti človeka. Toda brez upoštevanja zakonov fizike most ne bo stal in brez upoštevanja biologije ne moremo razviti učinkovitega zdravila. Celo več – ko razumemo temelje fizike, lahko pričnemo graditi veličasten most, tak, kot ga zakoni fizike še dopuščajo. Podobno se zgodi, ko preko razumevanja osnov nevroznanosti otroke vzgajamo in poučujemo tako, kot nam naš um in telo dopuščata. Šele z umom lahko zares posežemo vse do zvezd.
V naših predavanjih se bomo sprehodili po vznemirljivem področju človekovega uma: od otroških možganov, ki zorijo vse do 25. leta3, do naših zrelih možganov, ki bodo poskušali aktivno sodelovati. Tako bomo ohranjali svoje možgane čile. Odgovorili bomo:
Sprehodili se bomo od novorojenčka do trmastega malčka, ki nato zraste v šolarja in najstnika in se čudili možganom, ki so vedno pripravljeni na nove izkušnje. Lepota možganov je prav v njihovi sposobnosti preoblikovanja – s predavanji jih bomo preoblikovali in spremenili. Do naslednje izkušnje …
Cahan D. (Ed.). Hermann von Helmholtz and the Foundations of Nineteenth-Century Science. The University of Chicago, USA, 1995. ↩
Hirsh-Pasek K, Bruer JT. The brain/education barrier. Science 2007; 317 (5843): 1293. ↩
Bregant T. Razvoj, rast in zorenje možganov. Psihološka obzorja 2012; 21, 2: 51–60. ↩
dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, specializantka FRM, MAES terapevtka