Korona leto – a ne za nevroznanost!

Maša Čater

Drage bralke in bralci,

zopet je tu nove številka eSinapse! Čeprav nas je vseskozi spremljala epidemija novega koronavirusa, pa nam ta ni zavrla motivacije, da vam predstavimo novosti iz slovenske in svetovne nevroznanosti. V sklopu društva Sinapsa smo spomladi uspešno izvedli dogodek Teden možganov, ki predstavlja rdečo nit tokratne številke. Dogodek v svojem prispevku, naslovljenem Človek ni otok, predstavi članica uredniškega odbora Nastja Tomat. Predavatelji z dogodka so za vas pripravili povzetke svojih predavanj o izredno zanimivih temah. Ines Žabkar se v svojem prispevku posveti zrcalnim nevronom, nevrološkim in nevrodegenerativnim boleznim. Dr. Tina Tinkara Peternelj piše o povezavi med možgani in mikrobiomom. Na temo odnosov pa so se osredotočile izr. prof. dr. Katja Košir v prispevku Doživljanje medvrstniškega nasilja in možgani mladostnika, dr. Vesna Jug v prispevku Zgodnji razvoj socialnega vedenja ter viš. pred. Maja Povše v prispevku Odnosi med ljudmi in živalmi ter njihov vpliv na počutje in zdravje ljudi.

— ❖ —

Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju

Eva Koban, Lina Savšek

Migreno pogosto opredeljujemo kot bolezen sodobnega časa, saj je eden pogostejših sprožilnih dejavnikov stres. Pa vendar prve dokumentirane zapise o glavobolu najdemo že v zapisih Sumercev, nastalih pred 6000 leti. Glavobol s pridruženo slabostjo in bruhanjem so opisali v egipčanskih papirusih pred 3500 leti. Hipokrat (460–380 pr. n. št.) je prvi v zgodovini opisal značilnosti migrene (vidna avra, ki ji sledi glavobol, bruhanje) in jo opredelil kot bolezen. Pred njim so namreč glavobole pripisovali božanski volji. Prve opise nekaterih sprožilnih dejavnikov za migreno je prispeval Celsus (25 pr. n. št.-50 n. št.).

— ❖ —

Doživljanje medvrstniškega nasilja in možgani mladostnika

Katja Košir

Medvrstniško nasilje, opredeljeno kot agresivno, ciljno usmerjeno vedênje, ki v kontekstu neravnovesja moči škoduje drugemu posamezniku, predstavlja problem na vseh šolah po svetu in ima izrazito neugodne kratkoročne in dolgoročne posledice tako za vse neposredno vključene kot tudi za opazovalce. Verjetnost kroničnega doživljanja medvrstniškega nasilja ni enaka za vse učence. Nekatere osebne značilnosti učencev predstavljajo dejavnik tveganja, vendar pa je medvrstniško nasilje odvisno tudi od številnih situacijskih dejavnikov (npr. nov učenec na šoli) ter značilnosti razrednega okolja (npr. vzpostavljene razredne norme, močne hierarhije v razredu).

— ❖ —

Zgodnji razvoj socialnega vedenja

Vesna Jug

Ljudje smo socialna bitja in to velja tudi za dojenčke – že takoj od rojstva dalje. V preteklosti so teoretiki pogosto predpostavljali, da je dojenček asocialen in popolnoma odvisen od drugih, kar pa so sodobne raziskave ovrgle. Socialno vedênje dojenčka se vidi na različne načine: dojenčki raje gledajo človekov obraz in poslušajo človeški glas kot druge dražljaje, jasno razlikujejo med seboj in drugimi osebami ter med različnimi ljudmi, zelo radi pa tudi posnemajo obrazne izraze, ki jih vidijo pri osebah, s katerimi so v interakciji.

— ❖ —

Odnosi med ljudmi in živalmi ter njihov vpliv na počutje in zdravje ljudi

Maja Povše

Živali imajo pomembno vlogo v življenju mnogih ljudi. Bile so, so in bodo naravni terapevti, saj njihova prisotnost, naklonjenost in ljubezen blagodejno delujejo na človeka. Živali so lahko odlični družabniki, motivatorji, prijatelji in tolažniki. Živali čutijo z nami, na prav poseben način poskrbijo za nas in nas nikoli ne pustijo na cedilu. Interakcija človeka z živalmi lahko sproža čustvene in druge odzive, kar bo glavna tema pričujočega zapisa.

— ❖ —

Človek ni otok

Nastja Tomat

Štiriindvajsetletni Christopher McCandless je ob koncu študija vse svoje prihranke podaril v humanitarne namene ter se aprila 1992 le s puško in nahrbtnikom na ramah podal na popotovanje po Aljaski. Tam se je nastanil v starem razpadajočem avtobusu in se preživljal z lovom ter nabiranjem. V septembru so ga našli mrtvega; umrl je zaradi pomanjkanja hrane in verjetno zastrupitve. Eden od zapisov, ki jih je načečkal v knjigo Doktor Živago, ki jo je imel s seboj, je bil: »Sreča je resnična le, ko jo delimo.«

— ❖ —

Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma

Tina Tinkara Peternelj

Človek je del narave, tega se menda dobro zaveda vsak od nas. Človek je superorganizem. Temu bi znali pritrditi, četudi se na prvi pogled zdi skoraj malo domišljavo. Kako pa se sliši podatek, da poleg telesnih celic naše telo naseljuje vsaj še tolikšno število mikroorganizmov, in da s te perspektive pravzaprav res delujemo kot mali ekosistem? Še več, naše preživetje in psihofizično zdravje sta v veliki meri odvisna od mikrosveta, ki ga gostimo.

— ❖ —

(Ne)socialni možgani – zrcalni nevroni pri nevroloških in nevrodegenerativnih boleznih

Ines Žabkar

Z vprašanjem, kaj dela človeka socialno bitje, se znanstveniki ukvarjajo že od začetka raziskovanja človeških možganov. Velik del dražljajev, ki vplivajo na aktivacijo naših nevronov, predstavljajo dražljaji, ki jih ustvarjajo drugi ljudje, bodisi v obliki gibov, govora, nebesednega komuniciranja ali izražanja čustev. Za preživetje je ključno razumevanje dejanj in namer drugih, kar predstavlja tudi osnovo organiziranja v skupnost in družbo. V vse naštete mehanizme je vključen sistem zrcalnih nevronov.

— ❖ —

Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije

Saša Kocijančič Azzaoui

Depresija je v večini ponavljajoča se motnja, saj 50–80 % pacientov, ki so sicer prejeli psihiatrično oskrbo, doživi vsaj še eno epizodo. V povprečju imajo osebe z depresijo štiri epizode bolezni v življenju. Približno tretjina ljudi z depresivno motnjo lahko razvije kronični potek motnje, kar zmanjša kvaliteto življenja in poveča stroške zdravljenja. Depresija v Evropski uniji predstavlja 7,2 % bremena bolezni.

— ❖ —

Slovenski dan možganov 2021

— ❖ —

Lekcije o možganih, ki jih želite poznati

Saša Koprivec

7½ Lessons about the Brain je prikupna in zabavna knjiga priznane ameriške nevroznanstvenice Lise Feldman Barrett. Dr. Feldman Barrett je visoko uveljavljena znanstvenica na področju psihologije in nevroznanosti, ki se je s popularizacijo znanstvenih dognanj že spopadla v svojem prvencu How Emotions are Made. V drugi knjigi, ki je namenjena tako priložnostnim bralcem kot tudi znanstvenim veteranom, na poljuden in lahkoten način razplete zapletenost človeških možganov. Z razbijanjem nekaterih popularnih mitov nas postopoma vodi do spoznanja, kaj točno je tisto, kar človeške možgane dela posebne in drugačne. Nepozaben prispevek k popularizaciji znanosti, vreden vašega časa!

— ❖ —

Kolofon

letnik 2021, številka 20

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —