Možgani so organ zgodb. Ne le tistih, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo, temveč tudi zgodb, ki se zapisujejo v molekulah, celicah in zapletenih signalnih mrežah našega telesa. So stičišče bioloških procesov, osebnih izkušenj in družbenega konteksta; prostor, kjer se znanost in življenje nenehno prepletata. Prav ta večplastnost je v ospredju tokratne številke eSinapse.

Prispevek Kje so moji ključi kot primer narativne medicine odpira prostor razumevanja demence onkraj kliničnih opisov in diagnostičnih kriterijev. Narativna medicina poudarja pomen pripovedi, bolnikove, svojčeve in zdravnikove, kot orodja za celostno razumevanje bolezni. Knjiga, ki je v središču razprave, tako postane več kot literarno delo: postane most med znanostjo, izkušnjo in sočutjem ter nas opomni, da so kognitivni upad, spomin in identiteta globoko človeška vprašanja.

Na molekularni ravni se številka posveča vprašanjem, ki so ključna za varnost in razumevanje sodobnih medicinskih posegov. Pregled vpliva anestetikov na oksidativni stres razkriva, da splošna anestezija ni presnovno nevtralno stanje. Različni anestetiki različno vplivajo na nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti in oksidativno ravnovesje, kar lahko ima pomembne posledice, zlasti za živčni sistem, ki je zaradi svojih lastnosti posebej ranljiv za oksidativne poškodbe. Razumevanje teh mehanizmov je ključno tako za klinično prakso kot za nadaljnje raziskave nevrodegenerativnih procesov. Most med molekularnimi procesi in strukturo možganov gradi prispevek o atlasu proteomskih podpisov možganov. V času, ko nevroznanost razpolaga z obilico genomskih, proteomskih in slikovnih podatkov, ostaja izziv njihovo smiselno povezovanje. Predstavljena raziskava prvič na sistemski ravni združuje podatke o proteinih v krvi, genetske informacije in strukturne značilnosti možganov ter odpira nov vpogled v to, kako molekularni procesi sooblikujejo možgansko arhitekturo in prispevajo k razumevanju duševnih in nevroloških bolezni. Takšen integrativen pristop je pomemben korak k premostitvi vrzeli med genomom in možgansko sliko. Interdisciplinarni pogled se nadaljuje s prispevkom o povezavah med rakom, živčnim in imunskim sistemom. V zadnjih letih se je živčni sistem izkazal kot aktiven regulator tumorskega mikrookolja, vključen v kompleksno dvosmerno komunikacijo z imunskimi in tumorskimi celicami. Razvoj nevrobiologije raka odpira nova vprašanja in terapevtske možnosti ter znova potrjuje, da bolezni ne moremo razumeti ločeno po organskih sistemih, temveč le skozi njihove dinamične povezave.

Aktualni del številke prinaša poročilo z 11. Sinapsine nevroznanstvene konference SNC’25, ki je tudi letos potrdila, da je nevroznanost prostor dialoga, sodelovanja in novih idej. Srečanje raziskovalcev, kliničnih strokovnjakov in študentov je znova pokazalo, kako pomembna je izmenjava znanja na presečišču temeljnih in aplikativnih raziskav.

Skupni imenovalec vseh prispevkov te številke je povezovanje: med znanostjo in pripovedjo, molekulami in sistemi, raziskovalnimi podatki in človeško izkušnjo. eSinapsa tudi tokrat vabi k razmisleku, branju in dialogu ter k pogledu na možgane ne le kot predmet raziskovanja, temveč kot živo središče našega doživljanja sveta.