SiNAPSA, nedelja, 28. april 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Novi povzetki raziskav o zdravju možganov – marec 2024

Tina Giber, Lana Blinc, Maja Bresjanac

Ekipa SiNAPSINEGA projekta Zdrav duh v zdravi glavi (ZDZG), ki ga sofinancirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, nadaljuje z rednimi objavami na spletišču zdravaglava.si. V duhu slogana “Z znanostjo do zdrave glave” na spletišču od leta 2019 nizamo laikom prijazne povzetke znanstvenih raziskav, povezane z zdravjem možganov. V zadnjem polletju pa smo se še posebej posvetili otrokom in mladostnikom, pri katerih želimo vzbuditi zanimanje za možgane in njihovo zdravje.

Na področju prehrane smo povzetek aktualne znanstvene raziskave naslovili z vprašanjem: Je hrana rastlinskega izvora vedno zdrava izbira? V raziskavi so preverjali, kako uživanje zdravih in nezdravih živil rastlinskega izvora vpliva na tveganje za obolevnost in smrtnost zaradi različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Avtorji raziskave so več kot deset let spremljali prehrambne navade več kot 100.000 udeležencev in ugotovili, da prehranski vzorci, ki temeljijo na visokem vnosu kakovostnih živil rastlinskega izvora in ob tem omejujejo vnos živil živalskega izvora, sladkanih pijač, slaščic, predelanih žit, krompirja in sadnih sokov, lahko prispevajo k nižjemu tveganju za obolevnost in smrt zaradi kroničnih in nenalezljivih bolezni. Analiza je tudi pokazala, da je imela zdrava prehrana pretežno rastlinskega izvora ugodne vplive na zdravje tudi pri gensko bolj ogroženih posameznikih. Izpostavimo še povzetek majhne intervencijske raziskave o vplivu prehrane na črevesni mikrobiom. Raziskava je preverjala učinke desettedenske prehrane, bogate z vlakninami, v primerjavi z enako dolgo dieto, bogato s fermentiranimi živili. Pokazala je, da je fermentirana hrana že v tem kratkem obdobju pomembno znižala vnetne kazalce, zato bi lahko postala del zdravljenja oziroma preventive proti nekaterim vnetnim boleznim. Na temo gibanja smo povzeli izsledke domače raziskave, ki je preverjala vpliv pandemije COVID-19 na telesno pripravljenost slovenskih otrok. Pokazala je, da so omejitve gibanja pomembno, a neenakomerno poslabšale telesno pripravljenost slovenskih otrok. Predstavljeni izsledki poudarjajo potrebo po sistemskih spodbudah za večjo telesno dejavnost otrok in mladostnikov ter potrebo po rešitvah, ki bi dosegle pretežke deklice, pri katerih je zaostanek največji. Na področju umskega treninga smo povzeli zanimivo meta-analizo, ki je preverjala povezavo med igranjem glasbila in učnim uspehom. Čeprav je igranje glasbila lahko koristna veščina, se v povzeti raziskavi ni pokazalo, da igranje glasbila vpliva na učni uspeh ali splošne umske sposobnosti. Na temo kakovostnega preživljanja prostega časa smo povzeli meta-analizo raziskav o vplivih druženja na kognicijo, ki je podprla medsebojno ugoden vpliv socialnih stikov in umskih sposobnosti.

Poleg utečenega objavljanja povzetkov znanstvenih raziskav smo na spletišču objavili tudi sveže daljše uvodne prispevke za štiri od petih načinov skrbi za zdravje možganov (Gibanje, Spanje, Umovadba in Prosti čas za zdravo glavo), katerih namen je pregled področja in - v kolikor obstaja - povzetek najnovejših znanstveno utemeljenih smernic. Na tem mestu želimo izpostaviti prosti čas. Ta je v hitrem tempu vsakdanjega življenja velikokrat pozabljen, a za zdravje možganov še kako pomemben. Ljudje smo namreč družbena bitja in številne raziskave nakazujejo, da ima lahko osamljenost škodljive posledice za zdravje. Za osamljene odrasle velja povišano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni in možganske kapi. Prav tako osamljeni posamezniki izkazujejo slabše dosežke na preizkusih umskih sposobnosti. Osamljenost in socialna izključenost pa vse bolj vplivata tudi na zdravje otrok in mladostnikov. V tej populaciji se kot njune posledice pojavljajo predvsem simptomi tesnobnosti, depresije in slabši razvoj umskih sposobnosti. Številne raziskave obravnavajo, kako se temu izogniti oziroma kako bolje izkoristiti prosti čas. Iz njih lahko povzamemo, da je učenje novih znanj in veščin, obnavljanje že naučenega ter preživljanje prostega časa na način, ki nas izpolnjuje in ob katerem se dobro počutimo, zelo koristno za naše zdravje.

Pomembna novost spletišča zdravaglava.si v zadnjem polletju pa je nova podstran Možgančki, namenjena najmlajšim. Zanje in za njihove starše smo pripravili različna gradiva, za katera upamo, da bodo olajšala družinske pogovore o možganih in o skrbi za njihovo zdravje. Zavedamo se namreč, da je uspeh primarne preventive toliko večji, če se začne že v otroštvu. Besedo smo dali t. i. možgančku Robiju, ki smo ga z dovoljenjem avtorice, prof. dr. Eleonore Bayen, prevzeli in priredili za slovenske otroke. V kratki risanki in knjižici je predstavljenih osem dobrih navad, ki jih Robi priporoča otrokom (in staršem). Zainteresirani vrtci, šole, knjižnice in nevladne organizacije, ki skrbijo za otroke v prostem času, lahko na našem spletišču brezplačno naročijo izvode knjižice Robijev kovček dobrih navad za zdravje možganov ter povabijo člane ekipe ZDZG, da jih obiščemo in predstavimo dobre navade iz kovčka možgančka Robija. Obiski, ki jih prav tako izpeljemo brezplačno, so priložnost, da otrokom, staršem in vzgojiteljem odgovorimo na vprašanja ter skozi zabavno in ustvarjalno delavnico olajšamo spoznavanje z možgani in usvajanjem dobrih navad za zdravje.

Za več informacij smo vam na voljo na naši spletni strani, na e-naslovu [email protected] in na socialnih omrežjih, v času Tedna možganov 2024 pa v sredo, 13. marca, ob 16.00 v veliki predavalnici Instituta “Jožef Stefan” na Jamovi cesti 39, kjer bomo letošnji dan možganov posvetili prav kampanji “Možgančki”. Dogodek bo tudi simultano tolmačen v slovenski znakovni jezik. Vabljeni!

Tina Giber, Lana Blinc, Maja Bresjanac
Koordinatorke projekta Zdrav duh v zdravi glavi