Funkcionalna nevrološka motnja (FNM) je pogosta motnja na stičišču nevrologije in psihiatrije, ki je ni mogoče razložiti s poškodbo ali povezati s klasično boleznijo centralnega živčnega sistema. ^{1 2 3} Novejše nevroznanstvene ugotovitve in obsežnejše klinične študije so v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenile sodobno razumevanje motnje, kar se kaže v izboljšani diagnostiki, širšem repertoarju zdravljenj in novih patofizioloških modelih, ki temeljijo na upoštevanju vpliva individualnih, bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na mehanizme sprožitve in vzdrževanje motnje. ^{2 3 4}

Za FNM je značilen širok razpon motoričnih, senzoričnih in kognitivnih simptomov, zaradi česar motnjo razvrščamo v pet primarnih podtipov. To so funkcionalne motnje gibanja, za katere so značilni motorični simptomi (tremor, šibkost uda, tiki, trzljaji, motnje hoje), funkcionalni napadi, ki spominjajo na epileptične napade, funkcionalne motnje govora in požiranja, funkcionalna kognitivna motnja ter funkcionalne motnje s senzoričnimi simptomi (funkcionalna vrtoglavica, vizualni simptomi, izguba senzacij in občutek, da določen ud ne pripada telesu). ³ Pacienti s FNM imajo pogosto pridružene tudi nevrološke in psihiatrične motnje, kronično bolečino, utrujenost ter motnje spanja. ^{2 3}
Motnja je zanimanje vzbudila že zgodnjim pionirjem klinične nevroznanosti, vendar je pomanjkanje naprednih nevroznanstvenih metod tistega časa vodilo do prevladujočega poudarka in sprejemanja psiholoških teorij Sigmunda Freuda in Pierra Janeta. ^{5 6 7} Medtem ko je Janet simptome pojasnjeval s procesom disociacije, kjer se v raznih okoliščinah, vključno s travmo, izolirana ideja (kot je npr. ideja o šibkem udu) utrdi in loči od zavesti, je Freud predlagal, da pacienti travmatične izkušnje potlačijo v nezavedno, te pa se sčasoma, skozi proces ‘konverzije’, začnejo izražati v obliki fizičnih simptomov.^{6 7} ‘Histerija’, ‘psihogena motnja’, ‘neorganska motnja’, ‘psihosomatska motnja’ in ‘konverzivna motnja’ so tako zgolj nekateri od izrazov, ki so se v preteklosti izmenjaje uporabljali za poimenovanje funkcionalne nevrološke motnje, kar je poleg še vedno prisotne stigme pričelo ustvarjati vrzel med nevrološkimi in psihiatričnimi vidiki motnje. V posodobljeni izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj DSM-5 je bil zato uveden vzročno nevtralen izraz ‘motnja s funkcionalnimi nevrološkimi simptomi’, s čimer se je odpravilo implicitno sklepanje o psiholoških vzrokih, ki niso vedno prisotni ali vsaj enostavno prepoznavni. Leta 2022 je bil v reviziji DSM-5 izraz ‘konverzijska motnja’ celo umeščen v oklepaj, kar nakazuje na morebitno nekoristnost takšnega označevanja v prihodnosti in pobudo k uveljavljanju perspektive, ki združuje nevrološke in psihiatrične/psihološke razsežnosti motnje, s hkratnim priznavanjem, da se lahko preplet in vpliv teh pri pacientih bistveno razlikuje. ^{2 8 9} Cilj obravnave je tako upoštevanje širokega prepleta individualnih dejavnikov in načrtovanje prilagojenega, multidisciplinarnega zdravljenja s poudarkom na potencialni reverzibilnosti simptomov, psihoedukaciji in jasnem, neobsojajočem ter empatičnem podajanju diagnoze, ki temelji na prisotnosti pozitivnih kliničnih znakov. ³
Nastajajoča nevroznanstvena paradigma medtem že združuje psihološke (npr. pomen prepričanj) z nevrološkimi vidiki (npr. uravnavanje pozornosti) in FNM opredeljuje kot motnjo možganskega omrežja (iz angl. brain-network disorder) z okvarami na področju pozornosti, ⁴ uravnavanja in procesiranja čustev, ^{2 4 10} občutka nadzora nad lastnim gibanjem ¹¹ ter zaznavanja notranjih procesov.⁴ Aplikativno in kredibilno vrednost nevroznanstvenih ugotovitev lahko denimo opazimo v uspešni uporabi paradoksalnih tehnik odvračanja pozornosti med specialistično fizioterapijo ¹² ter pri pogosti uporabi čuječnostnih in prizemljitvenih tehnik v okviru psihološke obravnave.³

Kljub kliničnemu in raziskovalnemu preporodu v 21. stoletju, ustanovitvi multidisiciplinarnega strokovnega združenja FND Society ( www.fndsociety.org) in objavi prvih verodostojnih učbenikov je naše znanje o FNM in razumevanje te motnje, v primerjavi s preostalimi nevropsihiatričnimi motnjami, še vedno pomanjkljivo. ^{2 3 9 13 14} Razloge lahko pripišemo še vedno obstoječim poskusom odpravljanja stigme, fenotipski in simptomatski heterogenosti motnje ter tudi opaznemu pomanjkanju znanja in možnosti izobraževanja med strokovnimi zdravstvenimi delavci po svetu. ^{3 14} Prav zaradi tega je bilo pred kratkim ustanovljeno prvo slovensko društvo za funkcionalne nevrološke motnje, FNM (Za)Upanje Slovenija, katerega cilj je združevanje slovenske medicinske, nevrološke, psihološke/psihiatrične, fizioterapevtske in logopedske stroke z namenom ozaveščanja in izobraževanja o FNM v slovenskem prostoru. Če bi vas zanimalo več o možnostih sodelovanja in pomoči pri delu društva ali bi si želeli prebrati več o motnji, vas vabimo, da obiščete spletno stran www.fnmzaupanjeslovenija.com, ki v treh jezikih ponuja številne, na znanosti osnovane informacije o funkcionalnih nevroloških motnjah.