Kaj je zavest in kje je shranjena?

Maša Čater

Če preletimo širok nabor raziskav in novih dognanj, do katerih so raziskovalci prišli v preteklem letu, lahko hitro ugotovimo, da je bilo leto 2022 za nevroznanost nadvse plodno. Ena izmed teh je vsekakor zanimiva izraelsko-ameriška raziskava, ki je proučevala zavest.

— ❖ —

Zaščitna vloga mitohondrijskih razklopitvenih proteinov v možganih

Maša Čater

Reaktivne kisikove spojine povzročajo oksidativne poškodbe DNK in drugih molekulah, ki se s staranjem kopičijo in igrajo pomembno vlogo pri razvoju bolezni, kakršne so ateroskleroza, sladkorna bolezen tipa 2 in različne nevrodegenerativne bolezni. Eden glavnih virov reaktivnih kisikovih zvrsti (angl. Reactive Oxygen Species, ROS) v celici so mitohondriji (Slika 1). Reaktivne kisikove zvrsti med drugim povzročajo tudi poškodbe mitohondrijske DNK, kar vodi v nepravilno delovanje mitohondrijev in posledično celotne celice. S tem se vzpostavi pozitivna povratna zanka, saj bolj, kot je zaradi ROS delovanje mitohondrijev moteno, bolj je povečan nastanek ROS. Destruktivna spirala, ki nastane, pelje v progresivno izgubo funkcije celic in celično smrt. V borbi proti reaktivnim kisikovim spojinam celice uporabljajo različne načine. V prispevku se bomo osredotočili na posebne proteine v mitohondrijih, ki uspešno zmanjšujejo oksidativne poškodbe v celicah, ter na njihovo vlogo v možganih.

— ❖ —

Procesni model uravnavanja čustev: kako obdržati ravnovesje na čustvenem vrtiljaku

Lara Oblak

Predstavljajte si, da ste se ravnokar zbudili in opazili, da ste prespali budilko. V navalu razburjenja pohitite v kopalnico, partnerju namenite pikro opazko, ker vas ni zbudil, in se po hitrem postopku pripravite na odhod. Ko vas pol ure kasneje soudeleženec izsili v gostem prometu, zberete vse moči, da ne stisnete po vaši hupi ali se poslužite kake ekspresivne geste. V vrsti pred vašim najljubšim kioskom za kavo vam pritisk dvigne še zahtevna stranka, ki se preprosto ne more odločiti, katere vrste mleko želi v svojem jutranjem kapučinu. Po zaporedju neljubih situacij si privoščite globok vdih in se osredotočite na prijeten vonj kave, ki se je naposled le znašla v vaših rokah. Ob prihodu na delovno mesto se odločite, da boste namesto dvigala uporabili stopnice, in se tako izognili sodelavcu, za katerega ob tako zgodnji uri preprosto ne najdete energije. Ko vstopite v pisarno, vas preplavi val olajšanja ob ugotovitvi, da ste kljub zamudi prispeli še pred vašim nadrejenim. Namestite se za svojo delovno mizo, in delovni dan se - končno - uradno začne.

— ❖ —

Kako so prostorske informacije predstavljene in shranjene v naših možganih?

Nina Purg

Naši možgani nam omogočajo, da obdelujemo informacije iz okolja ter na njihovi podlagi oblikujemo miselne predstave zunanjega sveta. Pomemben vidik naše predstave zunanjega sveta so prostorske informacije, saj vse, kar nas obdaja, zavzema mesto oziroma položaj v prostoru. Prostorske informacije pa niso pomembne zgolj za naše zaznavanje, temveč imajo ključno vlogo tudi pri usmerjanju naših gibov in vedênja. Vsak gib je skrbno preračunan na podlagi položaja našega telesa ter njegovega odnosa do objektov v prostoru. Poraja pa se vprašanje, na kakšne načine naši možgani zabeležijo, shranijo in uporabijo tovrstne prostorske informacije. Razumevanje prostorskih predstav ter njihovih nevrofizioloških mehanizmov ostaja pomemben izziv kognitivne nevroznanosti.

— ❖ —

Tavanje misli: namerna želja po razmišljanju ali spontan odklop od aktivnosti?

Klara Jamnik

Tavanje misli je pojem, ki ima zelo različne pomene in konotacije. Po eni strani zajema sanjarjenje, ruminacijo ali pa spontane, z nalogo nepovezane misli. V nekaterih kognitivnih modelih, na primer, ga pojmujejo večinoma kot nenameren in nezaveden kognitivni proces. Zato je lahko tudi pokazatelj neučinkovitega delovanja izvršilnih kognitivnih funkcij, ki so med drugim odgovorne za vzdrževanje pozornosti. Po drugi strani pa tavanje misli zajema misli, povezane z načrtovanjem prihodnosti, samorefleksijo ter drugimi osebno pomembnimi mislimi (angl. self-relevant thought). To pa kaže na tavanje misli kot aktiven in nameren proces, pri katerem je pozornost ključnega pomena za vzdrževanje miselnega toka. Številni avtorji poudarjajo pomembnost razlikovanja (in tudi razločevanja) pojavnosti namernega in spontanega tavanja misli. Dinamiko namernosti ali spontanosti tavanja misli bom poskušala orisati s pomočjo nevrološkega modela tavanja misli, ki so ga predstavili Mittner in sodelavci.

— ❖ —

Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?

Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković

Akutni ishemični infarkt hrbtenjače je pri otrocih redek. Pri tem dogodku lahko otrok postane paraplegičen, kar navadno, ne pa vedno, sledi akutni bolečini. Pride lahko tudi do akutne disfunkcije avtonomnega sistema. Razvije se diplegija ali kvadriplegija, z izgubo občutka za temperaturo in bolečino in ohranjenim občutkom za položaj delov lastnega telesa v prostoru ter občutek za dotik. Vzrok predvsem pri predhodno zdravih otrocih še vedno ostaja nepojasnjen, vendar so raziskave pokazale, da gre lahko za fibrohrustančno embolijo. Čimprejšnja prepoznava akutnega ishemičnega infarkta hrbtenjače in diferencialno diagnostičnih bolezni pomembno vpliva na izbor in potek zdravljenja. Pri tem ima ključno vlogo preiskava z magnetno resonanco, ki mora vključevati difuzijsko poudarjeno slikanje.

— ❖ —

Revolucionarno odkritje na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni

Maša Čater

Pred nekaj dnevi je bil v reviji The New England Journal of Medicine objavljen članek, ki ni navdušil le znanstvenikov, temveč tudi širšo javnost. V članku so zajeti rezultati klinične raziskave, kjer so testirali učinkovitost in varnost posebnih protiteles za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni (Slika 1). Objavljeni rezultati predstavljajo velik korak naprej za nevroznanost in upanje za ozdravitev za Alzheimerjeve bolnike.

— ❖ —

ZDZG

Maja Bresjanac

Možgani so najpomembnejši naravni vir, brez katerega posameznik in skupnost nista kos izzivom stalno spreminjajočega se okolja. V našem interesu je, da možganov ne pustimo na cedilu.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2022, številka 23

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —