Če preletimo širok nabor raziskav in novih dognanj, do katerih so raziskovalci prišli v preteklem letu, lahko hitro ugotovimo, da je bilo leto 2022 za nevroznanost nadvse plodno. Ena izmed teh je vsekakor zanimiva izraelsko-ameriška raziskava, ki je proučevala zavest.

Kako možgani oblikujejo misli, občutke, podobe v mislih in svoj notranji svet?

Zavest je ena od tematik raziskovanja, ki buri domišljijo znanstvenikov že preko 100 let. A kako možgani ustvarjajo svoj notranji svet in kateri deli možganov so pri tem aktivni, še vedno ni popolnoma jasno. Občutki zaznavanja, dotikov, razpoloženj in misli, ki zaokrožujejo našo zavest, ne morejo biti razloženi le z aktivnostjo nevronov. Dosedanje raziskave kažejo, da možgani sami proizvajajo zavest ¹, zato je nadvse presenetljivo, da zavesti še nismo našli ne v možganih ali kje drugje v telesu. Ta skrivnost je znana kot težji problem zavesti (Slika 1) ^{2 3 4} To je tako težak problem, da so do pred nekaj desetletji o njem razpravljali samo filozofi in še danes, čeprav smo dosegli velik napredek v razumevanju nevroznanstvenih osnov zavesti, še vedno ni ustrezne teorije, ki bi razložila, kaj je zavest in kako rešiti to težko težavo.

Nova relativistična teorija o zavesti

S pomočjo matematičnih orodij so sedaj raziskovalci razvili posebno relativistično teorijo o delovanju zavesti, kar so nedavno objavili v reviji Frontiers in Psychology ⁵. Po mnenju avtorjev, ko spremenimo našo predpostavko o zavesti in domnevamo, da gre za relativistični pojav, se skrivnost zavesti naravno razblini. Teorija pravi, da če eni osebi spremenimo dinamiko aktivnosti nevronov, tako da ta postane identična dinamiki nevronske aktivnosti druge osebe, potem sta obe osebi v istem kognitivnem referenčnem okvirju in imata popolnoma enako zavestno izkušnjo. Dejstvo, da med merjenjem možganske aktivnosti drugega človeka ne moremo najti dejanske zavestne izkušnje, je torej zato, ker merimo iz napačnega kognitivnega referenčnega okvira. Po novi teoriji možgani ne ustvarjajo naše zavestne izkušnje, vsaj ne z računanjem. Razlog, da imamo zavestno izkušnjo, je proces fizičnega merjenja. Zato različne fizične meritve v različnih referenčnih okvirih kažejo različne fizikalne lastnosti v teh referenčnih okvirih, čeprav ti okviri merijo isti pojav.

Potencial teorije in pogled naprej

Raziskovalci želijo sedaj nadaljevati s študijo, v kateri bodo raziskovali, najmanj koliko meritev potrebuje kognitivni sistem, da ustvari zavest. Potencial nedavno objavljene teorije je nedvomno ogromen. V prihodnje bo teorija uporabna za različna raziskovanja, kot na primer, katera žival je bila prva žival v evolucijskem procesu, ki je imela zavest; kdaj se plod ali dojenček začne zavedati; kateri bolniki z motnjami zavesti so zavestni in kateri sistemi umetne inteligence imajo že danes neko stopnjo (če sploh kakršno koli) zavesti.