V ekipi projekta Zdrav duh v zdravi glavi, ki se izvaja pod okriljem SiNAPSE in je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, na spletišču zdravaglava.si redno objavljamo laikom prijazne povzetke znanstvenih raziskav, ki naslavljajo različne vidike skrbi za zdravje (možganov), od prehrane, gibanja in spanja do umovadbe in preživljanja prostega časa, v rubriki Možganoslovje pa predstavljamo novice iz sveta nevroznanosti, ki strogo gledano ne sodijo v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, vendar razkrivajo delovanje živčevja v zdravju in bolezni. Naš cilj je razumljivo podajanje znanstvenih izsledkov z namenom opolnomočenja slehernika v prid tvorne skrbi za lastno zdravje in dobro počutje. Pri tem izhajamo iz prevladujočega stališča dela slovenske javnosti, leta 2017 zajetega v raziskavo interdisciplinarnega študentskega projekta Z možgani za možgane, ki je v anketi in na javnem posvetu po zaključku zbiranja podatkov izrazil zanimanje za zdravje možganov, vendar kot največjo oviro pri iskanju informacij navedel vprašljivo zanesljivost dostopnih virov, med poglavitnimi ovirami pri izvajanju skrbi za zdravje možganov pa pomanjkanje uporabnih, znanstveno podprtih priporočil.

V zadnjem času smo tako pisali o tem, da dolgoletna intenzivna vzdržljivostna vadba ne prispeva k boljšemu srčno-žilnemu zdravju, kar se marsikomu morda zdi presenetljivo – konec koncev je znano, da je redna telesna dejavnost eden ključnih vidikov zdravega življenjskega sloga. Dokaj zanesljivo lahko trdimo, da zdravju najbolj škoduje telesna nedejavnost, čedalje bolj jasno pa postaja, da tudi dolgoletna zelo intenzivna telesna dejavnost ni nujno boljša od zmernosti. Kot primer zmerne telesne dejavnosti, ki poleg gibanja vključuje tudi miselne izzive in druženje, smo izpostavili ples, s povzemanjem izsledkov raziskave, ki je preverjala uspešnost in izvedljivost medgeneracijskega plesnega programa in ugotovila, da se je izkazal za prijetno in učinkovito obliko vadbe za ljudi vseh starosti, ki ne terja velikih finančnih vlaganj ter jo je mogoče izvajati v lokalnih skupnostih na okolju in kulturi prilagojen način.

V možganoslovskih novicah smo poročali o izsledkih raziskave, ki kažejo, da zdrave navade lahko prispevajo k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19. Avtorji to ugotovitev, ki sicer ne zmanjšuje pomena drugih ukrepov za preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2, med drugim pripisujejo protivnetnim učinkom zdravega življenjskega sloga (vključno z ohranjanjem zdrave telesne mase ter skrbjo za ustrezen in zadosten spanec), saj je prisotnost kroničnega vnetja po nekaterih izsledkih povezana z večjim tveganjem za razvoj dolgega COVID-19 po akutni okužbi. Dotaknili smo se tudi uporabnosti točkovnika LIBRA kot orodja za opredelitev tistih dejavnikov tveganja za bolezenski kognitivni upad, na katere bolniki lahko vplivajo in tako tvorno prispevajo k preprečevanju pojava demence.

Na področju prehrane smo pisali o tem, kako lahko dosledno upoštevanje načel mediteranske prehrane verjetno prispeva k nižjemu tveganju za pojav demence, ne glede na (poli)gensko ogroženost za njen nastanek, o učinkovitosti spodbujanja zdravih prehranskih izbir pri spletnih nakupih z uporabo popustov ter vnaprejšnjo izbiro sadja in zelenjave v nakupovalnih košaricah in o izsledkih majhne raziskave, ki izkazujejo ugodne učinke zgodnjega dnevnega prehranjevanja na presnovno zdravje prediabetikov tudi brez izgube telesne mase.

V kolikor smo uspešno vzbudili vaše zanimanje, vas prijazno vabimo k branju ostalih prispevkov na našem spletišču in k prijavi na naš mesečni e-novičnik Akcijski potencial. Sledite nam lahko tudi na Facebooku in Instagramu ali pa si ogledate katerega izmed videoposnetkov, ki jih v sodelovanju s strokovnjaki, laiki in tolmači v slovenski znakovni jezik objavljamo na SiNAPSINEM YouTube kanalu. Zdravju možganov bo posvečen tudi simpozij na letošnji SiNAPSINI nevroznanstveni konferenci (SNC’23), ki bo potekala med 28. in 30. septembrom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na simpoziju bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili izsledke lokalnih in globalnih javnomnenjskih raziskav zanimanja za zdravje možganov, nova orodja za oceno dejavnikov tveganja v okviru zdravstvene oskrbe na primarni ravni ter prve izsledke o učinkih sprememb življenjskega sloga na tveganje za pojav ter potek demence. Lepo vabljeni k udeležbi!