Možgani v novicah

Otroci starejših očetov imajo večje tveganje, da bodo razvili bipolarno motnjo

Tveganje za pojav bipolarne motnje, tj. motnje, kjer ljudje nihajo med obdobji manije in depresije, predstavlja po novih izsledkih švedskih raziskovalcev tudi starost očeta, višja od 29 let. Podobno višja starost očeta predstavlja tveganje za pojav shizofrenije in avtizma pri otroku. Razlogi so verjetno v kopičenju napak v DNK znotraj spermijev pri delitvi skozi življenje moškega.

Teja Oblak

Vir: Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:34:50

Okužba srednjega ušesa je povezana z ranljivostjo za razvoj shizofrenije

Britanski raziskovalci so ugotovili, da je okužba srednjega ušesa, posebno levega, povezana z ranljivostjo do razvoja shizofrenije; z okužbo srednjega ušesa pred razvojem shizofrenije se povezujejo tudi pogostejše slušne halucinacije. Že v 19. stoletju so se pojavili zapisi, da je okužba ušes povezana z razvojem t.i. »norosti«, študija v začetku 20. stoletja pa je ugotovila, da je bila okužba srednjega ušesa prisotna pri več kot polovici ljudi z diagnosticirano duševno motnjo. Okužbe zunanjega ali notranjega ušesa niso pokazali podobnega tveganja.

Teja Oblak

Vir: Royal College of Psychiatrists, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:34:12

Športniki in oboževalci športa bolje razumejo športni jezik kakor drugi

Raziskovalci iz Chicaga, ZDA, so ugotovili, da udeleževanje v neki aktivnosti stimulira tudi predel v možganih za razumevanje jezika, povezanega s to aktivnostjo. Študija je potekala med 29 hokejisti, njihovimi oboževalci in ljudmi, ki niso bili povezani s hokejem. S slikanjem s funkcionalno magnetno resonanco so ugotovili, da so se med poslušanjem o hokeju pri hokejistih in njihovih oboževalcih aktivirali isti predel možganov, ki so bili povezan z udeležbo v športu, čeprav niso nameravali igrati ali se kakor drugače udejstvovati v hokeju. Testi razumevanja jezika so pokazali, da so ravno tako hokejisti in njihovi oboževalci bolje razumeli povedano kakor tisti, ki niso bili povezani s hokejem.
Študija je sklenila, da je fleksibilnost možganov v odraslosti izredno visoka.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:33:25

Našli gen, povezan s težavami v partnerski zvezi

Švedski raziskovalci so s študijami dvojčkov ugotovili, da imajo nosilci alela 334, ki kodira receptor za hormon vazopresin, večje težave v partnerski zvezah in čutijo manjšo povezanost s partnerjem, če so moški, in so bolj nezadovoljni s partnersko zvezo, če so ženske.
Raziskovalci menijo, da jim bo najdba omogočila nadaljne iskanje povezav med vazopresinom in težavami v socialni interakciji, npr. pri avtizmu in socialni fobiji.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:32:59

Nova razlaga za altruizem kot evolucijsko prednost

Obstaja mnogo teorij, zakaj je altruizem oz. nesebična pomoč drugemu predstavljal evolucijsko prednost za naše prednike. Raziskovalci so podali še eno teorijo, da je bil altruizem mogoč v okolju več posameznikov, kjer so določeni posamezniki imeli altruistične lastnosti, drugi pa so jim lahko pomagali. Pomembno je, da so bili ti posamezniki medsebojno povezani.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:32:28

Velikost socialnih mrež je predvidljiva

Raziskovalci so pokazali, da ljudje živijo v socialnih skupinah, ki so vedno 3-4 krat večje kakor predhodne manjše skupine. Osnovna celica je skupina 3 – 5 sorodnikov, kar se nadaljuje vse do 1000 ljudi v plemenu.
Raziskovalci so dokazali, da podobno velja tudi za primate, slone in orke, kar predstavlja torej tudi neko evolucijsko vrednost.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:31:58

Pojavnost duševnih motenj po orkanu Katrina se je med prebivalci povečala za več kot trikrat

Študija, ki je potekala med 222 prebivalci New Orleansa v enem letu po katastrofi z orkanom Katrina, je pokazala, da se je med temi prebivalci pojavnost duševnih motenj povišala do 3 – krat in bila večja od povečanja duševnih motenj po napadu na dvojčka 9/11/2001.
Raziskovalci so ugotovili, da je tveganje za slabšanje duševnega zdravja po katastrofi predstavljal občutek nevarnosti pred kriminalom, nezmožnost priti do čiste pitne vode, ženski spol in predhodna telesna bolezen.
K slabšemu telesnemu zdravje je prispevala nezaposlenost, slab dostop do hrane in izguba določenih družinskih članov.
Raziskovalci so sklenili, da je potrebno prizadetim prebivalcem New Orleansa zagotoviti primerno duševno oskrbo, hrano in vodo in zagotoviti varnost pred kriminalom.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:31:22

Zakaj so nekateri Američani bolje preživeli masovno travmo po zrušenju dvojčkov 11/9/2001

Psihološka študija, ki je potekala med 931 Američani od dveh mesecev po zrušenju dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra do dveh let po tem dogodku, je pokazala, da je bilo med tistimi ljudmi, ki so takoj po tej masovni travmi našli in razumeli neki pomen v samem dogodku, dolgoročno izkazali manj posttravmatskega sindroma, bili manj vznemirjeni zaradi prihodnjih terorističnih dogodkov in izkazali manj strahu pred morebitnimi terorističnimi napadi v prihodnosti. Raziskovalci poročajo, da so vsi ljudje iskali pomen in razlog v tem dogodku, osebno ga je pa našla manj kot polovica (razlogi so bili različni: teroristi, Ameriška zunanja politika, religija, zgodovina, patriotizem idr.).
Ti rezultati potrjujejo, da se tisti ljudje, ki hitro najdejo pomen v travmatičnih dogodkih – ki dodobra pretresejo pojme o človeški varnosti in neranljivosti - lahko po njem bolje prilagodijo.

Teja Oblak

Vir:
Medical News Today, sept. 2008.

Jure Bon
1. 11. 2008, 19:30:49

Vraževerje nezavedno vpliva na nakupovalne navade potrošnikov

Vraževerje glede srečnih ali nesrečnih številk, barv idr. vpliva na navade kupcev, posebno na zadovoljstvo s kupljenim izdelkom in na tvegano odločanje.
V ZDA prodajo 800 do 900 milijonov $ manj v (nesrečni) petek, 13., kakor v drugih dnevih v tednu. Ugotovili so, da se na ta dan ljudje odločajo za manj tvegane, bolj varne naložbe, kakor druge dni.
Na Tajvanu so raziskovalci ugotovili, da je neki izdelek s ceno 888 (srečna številka) kupilo 15% več ljudi kakor ob ceni 777.
Ljudje so bolj nezadovoljni, če izgubijo ali polomijo svoj »srečni« izdelek kakor »nesrečnega«.
Ti vplivi delujejo le, dokler se jih potrošniki ne zavedo, potem izgubijo učinek, so ugotovili raziskovalci z Baruch College.

Po viru priredila Teja Oblak: Journal of Consumer Research, MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:49:59

S hipnozo nad odkrivanje vzroka epilepsiji podobnih napadov pri otrocih

S hipnozo lahko pri otrocih, ki dnevno doživljajo napade, podobne epileptičnim – mišične krče, padce, tresenje, zgibe, sprožijo še en takšen napad in med njim snemajo možgansko električno aktivnost. S tem določijo, ali so otrokovi napadi epileptični, ali ne–epileptični, (torej posledica nevrološkega ali psihogenega vzroka), kar je pomembno za zdravljenje. Raziskovalci v Stanfordski pediatrični kliniki si poleg te ugotovitve obetajo, da se bodo ti otroci z avtohipnozo naučili tudi preprečiti tovrstne napade.

Po viru priredila Teja Oblak: MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:48:15

Zdravljenje možganskih tumorjev z virusi

Eden od najbolj malignih in nevarnih možganskih tumorjev je glioblastom. Raziskovalci so odkrili nadvse obetavno zdravljenje glioblastoma: laboratorijskim mišim so vbrizgali deleči se virus vezikularnega stomatisa (t.j. mehurčkastega vnetja ustne votline), ki je okužil le tumorske celice znotraj in zunaj možganov, ne pa tudi zdravih. Ob delitvi so tumorske celice propadle, virus se je hitro razširil po vsem tumorju in ga v celoti uničil.

Po viru priredila Teja Oblak: Journal of Neuroscience, MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:45:33

Bolniki z bipolarno motnjo so bolj agresivni ob pridruženi mejni osebnostni motnji

Obstaja predsodek, da so ljudje z bipolarno motnjo (po starem »manično depresijo«) agresivni, kar sploh ni res. Ugotovljeno je, da so te osebe agresivne predvsem, če je bipolarni motnji pridružena mejna (t.i. borderline) osebnostna motnja, lahko pa so doživele tudi fizično ali čustveno zlorabo v otroštvu, ali pa zlorabljale zasvojljive snovi.
Raziskovalci z univerze v New Yorku so zaključili, da bo pri takih osebah zdravljenje potrebno usmeriti prvenstveno na zmanjšanje agresije in agitiranosti ter šele nato zdraviti simptome bipolarne motnje.

Po viru priredila Teja Oblak: Bipolar Disord 2008; 10: 285-292, Psychiatry source.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:44:14

Doživljanje kronične bolečine lahko vodi v prezgodnje starostne spremembe možganov

Kronično doživljanje bolečine povzroči kemične spremembe možganih. Posledica je lahko izguba sivine možganske sivine, kar je sicer značilno za starostne spremembe. Bolniki z dolgotrajnimi bolečinami tožijo še o slabši koncentraciji in spominu, kar se verjetno tudi lahko nanaša na kemično – strukturne spremembe možganov. Zato bo v prihodnjih letih potrebno posvetiti mnogo več truda obravnavi kronične bolečine, so zaključili ameriški specialisti za zdravljenje bolečine na floridski konferenci.

Po viru priredila Teja Oblak: AAPM, MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:41:25

Druženje z drugimi ljudmi nas naredi pametnejše

Ljudje, ki se veliko družijo z drugimi ljudmi, imajo boljše miselne sposobnosti kakor tisti, ki se neradi družijo. S socialnimi stiki kot kaže vadimo naše intelektualne sposobnosti, je pokazala raziskava Univerze v Michiganu, ZDA.

Po viru priredila Teja Oblak: MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:38:24

Poslušanje glasbe pomaga pri rehabilitaciji po možganski kapi

Bolniki po možganski kapi so bolj optimistično razpoloženi, hitreje obnovijo verbalni (tj.besedni) spomin in koncentracijo, če v prvih tednih po poškodbi poslušajo glasbo, vsaj po dve uri na dan, so ugotovili raziskovalci iz Helsinkov.
Možgani se najbolje in najhitreje obnavljajo v prvih tednih po poškodbi, zato je smiselno začeti z glasbeno terapijo in drugimi dražljaji iz okolja čimprej.
Tako velikega izboljšanja niso zaznali, če so osebe poslušale zvočne knjige ali če sploh niso poslušale ničesar.

Po viru priredila Teja Oblak: MedicalNewsToday.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:37:16

Kako hujšati s pomočjo vedenjskih tehnik

Ob striktni dieti in vadbi pripomorejo k hujšanju tudi sledeče tehnike:
• hrano postrezite na majhnih krožnikih
• vedno jejte na istem mestu v kuhinji, nikjer drugod
• med jedjo ne glejte televizije, ne berite časopisov, temveč se posvetite samo hrani
• vsak košček hrane 20 – krat pregrizite in med grizenjem odložite na mizo nož in vilice
• za obrok hrane si vzemit vsaj 20 minut ali več
• po obroku si ne nalagajte nič več na krožnik, ostanke hrane pa takoj pospravite
• hrana naj ne bo vidna, pokrijte jo s prtom, alufolijo ali čim drugim
• nakupite samo, kar imate spisano na nakupovalnem listku
• nakupujte z drugimi ljudmi, ki naj vas opozorijo na nakupovanje samo nujno potrebne hrane
• nikoli ne kupujete hrane, ko ste lačni.

Po virih priredila Teja Oblak:
- Behavioral techniques in dietary treatment for obesity. Clinical Psychiatry
- Rossner, S. (2001) Treatments: Diet. In: Bjorntorp, P. (Ed.), International textbook of obesity. Chichester: John Wiley.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:32:35

Otroci, ki odraščajo pri nadomestnih starših, imajo boljše kognitivne sposobnosti kakor otroci, ki odrastejo v sirotišnici

Romunska raziskava je pokazala, da imajo zapuščeni otroci, ki odraščajo pri nadomestnih starših, boljše kognitivne (tj. miselne) sposobnosti kakor tisti, ki odraščajo v sirotišnici.



V raziskavi so sledili 136 otrokom od rojstva naprej: za polovico od teh so skrbeli nadomestni starši, druga polovica je odraščala v sirotišnici. Kontrolna skupina 72 otrok je odraščala pri svojih bioloških starših.
Pri starosti 2,5 let, 3,5 let in 4,5 let so med otroci izvedli standardizirane teste kognitivnih sposobnosti. Najboljše rezultate so dosegli otroci, ki so odraščali pri bioloških starših. Slabši rezultat so dosegli otroci z nadomestnimi starši, še slabšega pa otroci iz sirotišnice (najpomembnejše razlike so se kazale pri 3,5 in 4,5 letih).
Romunija tudi na podlagi te raziskave ne dovoli več institucionaliziranja zapuščenih otrok, temveč vzpodbuja nadomestno skrbništvo.
Raziskava je vzpodbudila še razmislek, ali bi lahko specifično izobraževanje nadomestnih staršev zmanjšalo kognitivne razlike med posvojenimi otroci in otroci, odraščajočimi v bioloških družinah.

Po spletnih virih priredila Teja Oblak :
- Nelson CA III et al. Cognitive recovery in socially deprived young children: The Bucharest Early Intervention Project. Science 2007 Dec 21; 318:1937.
- Barbara Geller. Cognitive Legacy of Early Institutionalization: A Closer Look. Psychiatry Journal Watch. 2008 Feb 11.

Jure Bon
22. 2. 2008, 20:23:29

So našli zdravilo za vse odvisnosti?

Na Univerzi v Saskatchewanu so odkrili peptid, kemično snov, ki deluje na ventralno tegmentalno področje. To možgansko področje je del nagrajevalnega sistema v možganih in nanj deluje večina snovi, ki povzročajo odvisnost. Z raziskavami na živalih so zaenkrat pokazali, da peptid blokira občutek zadovoljstva in nagrajenosti, ki ga različne droge sprožajo preko povečanega sproščanja možganskih kemičnih prenašalcev, serotonina in dopamina.

Jure Bon
5. 3. 2006, 19:11:27

Stres kot povzročitelj degenerativnih bolezni?

Znanstveniki pravijo, da so odkrili področje v možganih, ki se ob izpostavljenosti stresu zmanjšuje in napoveduje možen razvoj demence ali depresije v prihodnosti. S slikovnimi raziskavami so namreč zdaj prvič pokazali, da je velikost anteriorne cingulne skorje, področja v sprednjih delih možganov, obratno sorazmerno povezana z ravnijo stresnih hormonov v telesu. Zmanjšanje volumna različnih možganskih področij se sicer že dolgo opaža pri boleznih, kot je Alzheimerjeva demenca, zato obstaja možnost, da je v določeni meri za njihov razvoj pomemben tudi stres.

Jure Bon
5. 3. 2006, 18:56:03

Jejte z glavo

Mame svojim otrokom že desetletja ponavljajo isti refren: "Pojej celo ribo! To je dobro zate, boš bolj pameten." Otrokom se verjetno zdi, da gre le za prekanjen načrt, kako jih prisiliti, da bodo pospravili cel krožnik. Morda pa je v tem več resnice. V zadnjem času se namreč pojavlja vse več dokazov, da hrana vpliva na delovanje možganov.

Jure Bon
5. 3. 2006, 18:43:18

V kakšni meri je delovanje astrocitov res odvisno od nevronov?

Novejša raziskava kaže, da morda delovanje astrocitov, podpornih možganskih celic, ni tako odvisno od delovanja nevronov, kot smo domnevali do sedaj. Dolgo je veljalo, da astrociti predvsem pomagajo nevronom pri njihovem delovanju. Lokalna aktivnost v možganih in z njo povezan lokalni krvni pretok, na katerem temeljijo sodobne slikovne metode preučevanja umskih procesov, naj bi bila odvisna predvsem od lokalne aktivnosti nevronov. Zdaj pa kaže, da astrociti morda lahko tudi sami od sebe spreminjajo lokalni krvni pretok v možganih, kar bi lahko pomembno spremenilo naše razumevanje, kako možgani delujejo v normalnih pogojih in zakaj nastanejo določene možganske bolezni.

Jure Bon
5. 3. 2006, 12:33:45

Kam spravljamo spomine o glasbi?

Skupina raziskovalcev iz Dartmoutha je ugotovila, da se v avditornih področjih možganov, ki obdelujejo slušne informacije iz ušes, skrivajo tudi glasbeni spomini.

Jure Bon
20. 3. 2005, 00:11:10

Preprost krvni test za multiplo sklerozo?

Prisotnost multiple skleroze se pri obolelih ljudeh danes določa s kombinacijo kliničnega pregleda, slikanja možganov in laboratorijskih testov. Diagnoza je v določenih primerih težavna in nezanesljiva. Morda se zdaj bliža čas, ko bo za postavitev diagnoze zadoščal preprost krvni test. Raziskovalci z Univerze Wake Forest so namreč ugotovili, da se pri bolnikih v krvi pojavlja specifičen vzorec deležev nekaterih beljakovin, ki jih ločuje od zdravih ljudi.

Jure Bon
17. 3. 2005, 00:54:31

Naša naravna ura

Skupina možganskih celic, manjša od polovice svinčnikove radirke, nam pove, kdaj naj vstanemo, kdaj naj postanemo lačni in kdaj zaspani. Človekova notranja ura, ki vodi njegov dnevni ritem, vzbuja zanimanje znanstvenikov že vseh trideset let, odkar vemo za njen obstoj.

Jure Bon
17. 3. 2005, 00:40:38

Otročja govorica odraslih v resnici pomaga otrokom pri govornem razvoju

Odrasli se morda počutijo neumno, ko z dojenčki govorijo na otročji način, vendar glede na ugotovitve raziskovalcev z Univerze Carnegie Mellon najbrž prav to otrokom pomaga, da hitreje spregovorijo.

Jure Bon
17. 3. 2005, 00:39:58

Popivanje bolj škodi ženskam kot moškim

Občasna pitja večjih količin alkohola, ki jim sledijo daljša obdobja abstiniranja, so za možgane bolj škodljiva kot redno uživanje manjših količin alkohola. Kot kaže nedavna raziskava, so ženske za te učinke bolj občutljive kot moški.

Jure Bon
17. 3. 2005, 00:31:45

Življenjske izkušnje vplivajo na strukturo možganov

Vrsta nedavnih raziskav pri živalih kaže, da lahko pomembni življenjski dogodki, kot so travme v zgodnjem otroštvu, povzročajo dolgotrajne strukturne spremembe možganov in vplivajo na sposobnost tvorjenja novih nevronov v odrasli dobi.

Jure Bon
12. 3. 2005, 23:00:53

Stimulativno okolje upočasni nastanek Alzheimerjeve bolezni pri živalih

Raziskovalci z Univerze v Chicagu so ugotovili, da lahko stimulativno okolje, ki nudi več možnosti za telesno rekreacijo in socialne stike, precej upočasni nastanek Alzheimerjeve bolezni pri miših z dedno nagnjenostjo k razvoju te bolezni.

Jure Bon
12. 3. 2005, 14:14:13

Kako v resnici delujejo antidepresivi?

Kaj točno počnejo antidepresivi v človeških možganih? Odgovori na to vprašanje so različni, med vprašanimi strokovnjaki se razlikujejo predvsem glede na širino njihovega znanja o možganih. Zanimivo je, da predvsem tisti bolj izkušeni poudarjajo, da pravzaprav ne vemo prav veliko o tem vprašanju...

Jure Bon
12. 3. 2005, 13:26:20

Kdaj bomo že končno enkrat vsi srečni?

V zadnjem času se v medijih pojavlja veliko zgodb o sreči in vse ugotavljajo, da nismo ravno preveč srečni. Zakaj je temu tako, kljub temu da živimo v časih, ki nam nudijo veliko več materialne varnosti in zadovoljstva?

Jure Bon
10. 3. 2005, 23:06:30

Koliko podatkov lahko naenkrat zadržimo v spominu?

Nič čudnega, da je vsak nov problem lahko hitro preveč za naše sposobnosti razmišljanja. Nova raziskava namreč kaže, da smo sposobni naenkrat zadržati v spominu le nekaj informacij, ki so potrebne za razrešitev težavnejših problemov.

Jure Bon
10. 3. 2005, 22:59:12

Opozorilni znaki možganske kapi se lahko pojavijo že dneve pred nevarnostjo

Prehodni ishemični napadi (TIA), ki opozarjajo na možnost možganske kapi, se lahko pojavljajo že tudi cel teden pred nastopom prave možganske kapi.

Jure Bon
10. 3. 2005, 22:46:39

Zdravniki pogosto spregledajo nekatere simptome shizofrenije

Zdravljenje shizofrenije se še vedno preveč osredotoča na pozitivne simptome, kot so blodnje ali halucinacije. Drugi simptomi te bolezni, ki so za bolnika lahko tudi bolj pomembni, ostajajo slabo prepoznani in obravnavani.

Jure Bon
9. 3. 2005, 23:05:45

Smeh ohranja krvne žile zdrave

Ali res velja stara modrost, da je smeh pol zdravja? Morda se sliši smešno, vendar znanstveniki trdijo, da imajo zdaj že resne dokaze, da smeh spodbuja pravilno delovanje krvnih žil in ščiti pred možgansko kapjo ali srčnim infarktom.

Jure Bon
9. 3. 2005, 22:56:18

Nevroni lahko sprožajo tudi več signalov naenkrat

Cele generacije nevroznanstvenikov so verjele, da posamezni nevroni v neskončnih omrežjih v možganih vplivajo na sosednje nevrone le preko sproščanja posameznih, za njih značilnih molekul, kemičnih prenašalcev informacije. zdaj pa kaže, da lahko vsaj manj zrele nevronske celice sproščajo tudi po več različnih signalov naenkrat.

Jure Bon
9. 3. 2005, 22:50:57

Dopamin spodbuja tvorbo proteinov v odrastkih nevronov

Dopamin, molekula, ki je pomembna za prenašanje informacij med nevroni, je kot kaže sposobna spodbujati tudi tvorbo proteinov v odrastkih nevronov. Ta proces verjetno prispeva k preoblikovanju nevronskih sinaps med procesi učenja in je pomemben tudi za razumevanje sprememb, ki jih v možganih povzročajo droge.

Jure Bon
9. 3. 2005, 22:44:19

Uspešna regeneracija vidnega živca

Znanstveniki so prvič pokazali, da lahko poškodovani vidni živec pri miših pripravijo do tega, da zraste nazaj na svoje mesto. Vidni živec povezuje oko in možgane, pri ljudeh pa se lahko poškoduje zaradi glavkoma ali zunanje poškodbe, zaradi česar se pojavi popolna slepota. Znanstveniki upajo, da bodo to novo tehniko nekoč lahko prenesli na ljudi in da jim bo pomagala tudi pri razumevanju regeneracije drugih živcev v telesu.

Jure Bon
5. 3. 2005, 20:12:50

Uporaba ecstasya je povezana z nastankom depresivne motnje

Pogosto jemanje tabletk ecstasya je, kot kaže, povezano s pojavom depresivnih simptomov pri nekaterih skupinah ljudi. Raziskovalna skupina z Univerze v Cambridgeu je ugotovila, da so ljudje z določeno genetsko strukturo nagnjeni k razvoju depresivne motnje ob rednem uživanju ecstasya. Ogroženi so predvsem tisti ljudje, ki nosijo določeno obliko gena za serotoninski transporter. Serotonin je ključni možganski prenašalec, ki je vpleten v regulacijo čustvovanja. Za ecstasy je znano, da vpliva na njegovo izločanje. Že dalj časa se ve, da uživalci ecstasya lahko izkusijo neprijeten upad razpoloženja v dnevih po zaužitju droge, zdaj pa so na voljo tudi trdnejši dokazi o pojavu dolgotrajnejših duševnih motenj.

Jure Bon
5. 3. 2005, 19:37:34