Bila je pomlad, 16. aprila 2003, ko smo se na pobudo Maje Bresjanac na Inštitutu za patološko fiziologijo sestali strokovnjaki in raziskovalci z raznolikih področji znanosti in s skupnim interesom za preučevanje možganov. Pobuda je prišla v pravem trenutku ter doživela dober sprejem. Rezultat prvega sestanka je bilo oblikovanje delovne skupine, ki se je zakopala v člene Zakona o društvih ter pripravila predlog statuta novega društva. S pomočjo dveh mladih kreativcev (Primoža Mahneta in Daniela Gerbeca), takrat zaposlenih v Studiu Marketing, je društvo dobilo tudi svojo podobo in ime.

Pisal se je 27. maj 2003, nebo so krasili le majhni beli puhki in napovedovalo se je vroče poletje, ko smo Maja Bresjanac, Mojca Kržan in Grega Repovš pri notarju overovili svoje podpise ter registrirali SiNAPSO, Slovensko društvo za nevroznanost.

Priprava statuta in registracija društva nam je dala novega zaleta. Statut smo prevedli v angleščino ter ga s prošnjo za članstvo poslali na Federacijo evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS) in Mednarodno organizacijo za preučevanje možganov (IBRO), hkrati pa razmišjali o projektih, v katere bi vpregli energijo novega društva.

Že med pripravo statuta smo prepoznali in opredelili nekaj poglavitnih področji svojega delovanja. Prvič, vzpodbujanje medsebojne komunikacije ter zagotavljanje ustreznih pogojev znanstveno-raziskovalnega dela. Drugič, vzpodbuda in podpora izobraževanja s področja nevroznanosti. In tretjič, promocija nevroznanosti ter izobraževanje splošne javnosti o spoznanjih nevroznanosti, delovanju možganov in živčnega sistema.

V obdobju sprejemanja SiNAPSE v mednarodne organizacije IBRO in FENS, so se njihovi predstavniki obrnili na nas z izzivom, da oblikujemo predlog za organizacijo mednarodne poletne šole nevroznanosti v Sloveniji. Pobuda se nam je zdela izjemna priložnost, da v Sloveniji zberemo odlične strokovnjake z izbranega raziskovalnega področja in z dobro izvedbo SiNAPSO in slovensko nevroznanost zarišemo na zemljevid mednarodne skupnosti.

Projekt Memos ’04 - Poletna šola kognitivne nevroznanosti delovnega spomina je bil velik uspeh. Izkazal se je kot enkratna šola in odskočna deska za organizacijo bodočih Sinapsinih mednarodnih izobraževalnih in znanstvenih srečanj ter odličen model nadaljnega snovanja skupnih IBRO/FENS nevroznanstvenih šol. Poletni šoli je sledil Simpozij o spominu, ki je gostil iste predavatelje, v letih 2005, 2007 in 2009 pa Sinapsine nevroznanstvene konference. Slednje so se razvile v uspešne bienalne mendarodne znanstvene sestanke, ki vzpodbujajo komunikacijo in sodelovanje v Slovenskem in bližnjem prostoru ter gostijo tudi odlične znanstvenike svetovnega slovesa. Uspeh konferenc se nenazadnje kaže tudi v izboru letošnje Sinapsine nevroznanstvene konference kot osrednjega evropskega srečanja v letu 2011 s strani FENS.

Ob organizaciji konferenc nismo pozabili na svoje izobraževalne korenine. Sprva v sodelovanju z Združenjem za nevropsihologijo in kognitivno nevrofiziologjo, po njenem razpustu pa samostojno, Sinapsine konference širimo tudi z vzporedno izobraževalno delavnico. Delavnice so primarno namenjeno dopolnjevanju izobraževanja dodiplomskih študentov in specializantov psihologije, nevrologije in psihiatrije, venomer pa jih z zanimanjem obiščejo tudi dodiplomski študenti in strokovnjaki, ki želijo poglobiti svoje znanje. V preteklih letih smo naslovili tematiko izvršilnih procesov in spomina, to jesen pa bo osrednja tema afektivna nevroznanost.

Svojo znanstveno in strokovno dejavnost smo že od vsega začetka pospremili tudi z aktivnostmi usmerjenimi k približevanju nevroznanosti širši javnosti. Tukaj so bili začetki bolj skromni. Prve korake v organizaciji aktivnosti ob vsakoletnem mednarodnem Tednu možganov smo izvedli leta 2004, ko smo za nadebudne bodoče raziskovalce tretjega razreda osnovne šole Poljane pripravili kratko predavanje in delavnico o možganih in učenju, na spletu pa odprli strani Razgibajmo možgane. Skromni začetki pa so razmeroma hitro zrasli v bogat teden aktivnosti, v katerem številni obiskovalci spremljajo predavanja in delavnice, ki potekajo v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Poleg njih v sodelovanju s Kinoteko že nekaj let prikazujemo filme, ki naslavljajo tematiko vezano na nevroznanost, ter jih pospremimo s kratkimi predavanji strokovnjakov in diskusijo. Posebej veseli in ponosni smo tudi na številne likovne in druge izdelke, ki so jih mladi ustvarjalci prispevali v okviru ustvarjalnih natečajev.

Aktivnosti namenjene najširši javnosti niso omejene le na Teden možganov. Rasle so tudi spletne strani, ki so v letu 2010 doživele temeljito prenovo in prerasle v bogat nevroznanstveni portal. Odzvali smo se vabilom šol in drugih organizacij za katere smo pripravili informativna predavanja in delavnice. V letu 2007 smo združili moči in iz Angleščine prevedli knjižico Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih, ter jo brezplačno v tiskani in elektronski obliki ponudili vsem, ki bi radi stopili na pot spoznavanja možganov.

Ob vseh izvedenih projektih je že od samega začetka Sinapse v ozadju tlela še neuresničena ideja in želja — vzpodbuditi komunikacijo slovenskih nevroznanstvenikov med seboj in s širšo strokovno in zainteresirano laično javnostjo s pomočjo revije za nevroznanstvene navdušence. Prve diskusije o namenu in obliki tovrstne revije segajo vse v leto ustanovitve Sinapse. Svoje ime in prvo zasnovo spletišča je eSinapsa dobila že v letu 2006. V naslednjem letu smo zanjo prejeli prvi prispevek — recenzijo knjige Mentalna mašina izpod peresa Davida B. Voduška, leto zatem pa so spletne strani dobile novo podobo in čakale na pravi trenutek.

Podobno kot za društvo samo, je tudi za eSinapso moral dozoreti pravi čas in zdi se, da je ta čas zdaj. Tleča ideja je potrebovala skupino, ki bi jo bila pripravljena prevzeti, ji vliti energije in skrbeti za njeno rast. V lanskem letu smo oblikovali uredniški odbor, ki je idejo izpili, dopolnil skelet in ji vlil vsebino. Rezultat je prva številka, ki je pred vami.

S pričetkom izdaje eSinapse, Sinapsa pričenja z uresničevanjem še ene od svojih vizij. Želimo, da bi tudi ta pognala korenine in se razrasla v trden, dolgoročen projekt. Tako kot pri ostalih projektih Sinapse, tudi za eSinapso velja, da bo uspela le v meri, v kateri bo uspešno zadovoljevala potrebe in želje svojih piscev in bralcev, slovenskih nevroznanstvenikov in nevroznanstvenih navdušencev. Upam, da jo boste sprejeli in soustvarjali podobno kot Sinapsine konference in aktivnosti ob Tednu možganov.