Nevro-retrospektiva leta 2017

Maša Čater

V prvi številki SiNAPSE v novem letu 2018 smo se nostalgično osredotočili na preteklo leto in zbrali nekaj pomembnih znanstvenih dosežkov s področja nevroznanosti, nevropsihiatrije in regeneracije živčevja, ki so bili izstreljeni v svet v 2017 in veliko obljubljajo predvsem pacientom, ki trpijo za katero od vse pogostejših nevrodegenerativnih bolezni ali nevropsihiatričnih motenj.

— ❖ —

Avtofagija pri nevrodegenerativnih in nevropsihiatričnih boleznih

Eva Žerovnik

V tem kratkem preglednem članku sem zbrala raziskave, ki povezujejo avtofagijo in nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in Parkinsonova bolezen, pa tudi avtofagijo in nevropsihiatrične bolezni, kot sta shizofrenija in depresija. Avtofagija postaja zanimiva tarča za potencialne nove terapije.

— ❖ —

Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?

Anka Slana Ozimič, Grega Repovš

Ste se že kdaj vprašali, kako da ne zapeljete s ceste, ko med vožnjo avtomobila kihnete, zaprete oči in tako za nekaj trenutkov izgubite dostop do vidnih informacij? Da lahko podobo okolja vzdržujemo tudi, ko ga neposredno ne vidimo, nam pomaga vidni delovni spomin, ena od temeljnih sposobnosti naših možganov. Kljub našemu občutku, da si lahko zapomnimo veliko število vidnih informacij in da lahko v spominu za kratek čas vzdržujemo bogato podobo o našem neposrednem okolju, raziskave kažejo, da je naš vidni delovni spomin močno omejen in da si lahko naenkrat zapomnimo le 3–4 objekte. A kako si pravzaprav zapomnimo vidne informacije? Koliko si jih zapomnimo in kako lahko to izmerimo?

— ❖ —

Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj

Nastja Tomat

Začetke preučevanja fiziologije stresa označuje delo Walterja Cannona, ki je identificiral vlogo simpatičnega živčnega sistema pri oblikovanju odziva »boj ali beg«, in delo Hansa Seyla, ki je pokazal na pomembnost glukokortikoidov ter osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza pri uravnavanju stresnega odziva.

— ❖ —

Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov

Leja Dolenc Grošelj

Nobelovo nagrado za medicino 2017 so za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov prejeli trije ameriški molekularni biologi, Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young. Njihovo raziskovanje cirkadianih ritmov se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri vinski mušici preučevali cirkadiano nihanje izražanja genov.

— ❖ —

Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni

Danaja Metul

Pred kratkim zaključena prva faza kliničnega testiranja zdravila, ki bi lahko upočasnilo razvoj Huntingtonove bolezni, daje upe na preboj v zdravljenju te bolezni. Gre namreč za prvo zdravilo, ki bi bolezen zdravilo vzročno, ne le simptomatsko.

— ❖ —

V 2017 korak naprej k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi

Maša Čater

Bolezni možganov in hrbtenjače štejemo med nevrodegenerativne bolezni. Dve izmed najpogostejših sta demenca z Alzheimerjevo boleznijo in multipla skleroza. Poškodbe živčnih celic ali mielinskega ovoja vplivajo na kakovost pomnjenja, razmišljanja in motorike. Obstoječa zdravila le začasno zmanjšujejo pojavljanje simptomov ali upočasnijo napredek bolezni, ne omogočajo pa regeneracije prizadetih delov možganov in ozdravitve. V letu 2017 izstopata dve pomembni odkritji, ki napovedujeta svetlejšo prihodnost bolnikom s taupatijami in demenco. Odkritje nekaterih pomembnih ugodnih vplivov imunskih celic na regeneracijo mielina ter razvozlana natančna zgradba proteina tau, ki v obliki nevarnih patoloških skupkov povzroča degeneracijo možganskih celic, predstavljata pomembno novo znanje za natančnejše opredelitve tipa bolezni in pravo odskočno desko za ciljno zdravljenje in regeneracijo živčnega sistema.

— ❖ —

Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni

Kaja Kolmančič

Parkinsonova bolezen (PB) je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, za Alzheimerjevo boleznijo na prvem mestu. V zadnjih letih so pritegnile pozornost razlike med spoloma pri nevroloških boleznih. Razlike so prisotne v prevalenci bolezni, kliničnih simptomih, odgovoru na zdravljenje in v izidu bolezni. Posledično je spol sedaj prepoznan kot pomemben dejavnik klinične in demografske heterogenosti PB. Poznati raznolikost bolezni pomeni razumeti patogenezo bolezni in bi pomenilo korak bližje k posamezniku prilagojeni terapiji.

— ❖ —

Nazaj v prihodnost: vloga medialnega temporalnega režnja pri predstavljanju bodočnosti

Nastja Tomat

Medialni temporalni reženj (v nadaljevanju MTR) zajema regijo hipokampusa (dentatni girus, subikularni kompleks in področja CA1, CA2, CA3 ter CA4), peririnalni, entorinalni in parahipokampalni korteks. To so anatomsko povezane strukture, ključne pri deklarativnem spominu – vrsti dolgoročnega spomina, v katerem hranimo dogodke in dejstva.

— ❖ —

Projekt Z možgani za možgane

Vesna M. van Midden, Dolores Trol

Med 1. junijem in 30. septembrom 2017 je v sodelovanju Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in zavoda Umni. ter ob podpori Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA potekal projekt Z možgani za možgane (ZMZM). Desetčlanska ekipa študentov medicine, kognitivne znanosti in psihologije si je zastavila projekt z dolgoročnim ciljem izboljšanja individualne in družbene prakse za zdravje možganov v Sloveniji.

— ❖ —

Poročilo z javnega posveta ob zaključku projekta Z možgani za možgane

Sebastijan Krajnc

V soboto, 30. septembra 2017, se je na Medicinski fakulteti v Ljubljani letošnja Sinapsina nevroznanstvena konferenca zaključila z javnim posvetom z naslovom Nevroznanost za družbo: Kako do boljše skrbi za zdravje možganov? Dogodek je zaključil štirimesečni projekt, imenovan Z možgani za možgane, katerega namen je bil ugotoviti, koliko slovenska javnost ve o možganih in na kakšen način ljudje to znanje uporabljajo pri skrbi za svoje zdravje. Projekt, ki je potekal pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in zavoda Umni, je združeval študente psihologije, medicine in kognitivne znanosti.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2017, številka 14

eSiNAPSA spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —