Človek je že od nekdaj neizbežno povezan z naravo, ki ga obdaja. S spreminjanjem zunanjih vplivov, kot je npr. dolžina dnevno-nočnega cikla v povezavi z letnimi časi, so pogojene številne telesne spremembe. Cirkadiani ritmi pomembno vplivajo na biološke procese v našem telesu preko uravnavanja naše notranje ure. Zato ni nenavadno, da so z zimskim časom in s krajšanjem dneva povezane tudi spremembe našega počutja. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki opisali sezonsko depresijo – to je pojav ponavljajočih se epizod depresivnega počutja, ki se pojavlja sezonsko v zimskem času.

Uvod

Veliko ljudi pozimi pogosteje kot v drugih letnih časih zaznava spremembe v dojemanju sveta okoli sebe. Del teh občutkov se nanaša na spremenjene vzorce poteka bioloških procesov kot odgovor na krajšanje dneva ter spremembe v razmerju svetlobe in teme ¹. Drugi del občutkov, izrazitih predvsem v prazničnem času, izvira iz družbenih – socialno in ekonomsko pogojenih – normativov in pričakovanj. Raziskovalci so potrdili, da se spremembe dogajajo tudi na celično-genetskem nivoju naše notranje biološke ure ².

Cirkadiani ritmi in njihov vpliv na telesne in psihološke funkcije

Počutje je ena poglavitnih spremenljivk človeške osebnosti, ki je pogojena s sezonsko variabilnostjo. Cirkadiani ritmi so telesu endogeni biološki ritmi, ki se ravnajo po okvirno 24-urni periodi in so približno usklajeni z dnevno-nočnimi cikli v naravi (slika 1).

Slika 1. Cirkadiani ritmi in notranja biološka ura. Biološka ura pri človeku uravnava številne fiziološke procese. Na diagramu je prikazan 24-urni cikel človeka, ki zjutraj vstane, ima kosilo okrog 12.00 in gre zvečer spat okrog 22.00. Cirkadiani ritmi so sinhronizirani z dnevno-nočnimi cikli v naravi, vendar nanje lahko vplivajo drugi faktorji, na primer temperatura, stres, fizična dejavnost, število in čas obrokov.Prirejeno po Wikipedia .

Visoka osvetlitev (npr. poleti) vpliva na zvišanje stopnje pozornosti, aktivira prebavo in presnovo, zniža nivo kortizola v krvi in vpliva na nočni porast melatonina ¹. Na celičnem nivoju so cirkadiani ritmi uravnavani preko t. i. jedrne molekularne ure, ki se nahaja v suprakiazmatskem jedru v hipotalamusu in deluje po principu zaporedja reakcij transkripcijskih ali translacijskih povratnih zank ³. Na podlagi celičnih signalov se sproži izražanje proteinov molekularne ure Period (Per 1, Per 2, Per 3) in Cryptochrome (Cry 1, Cry 2). Z akumulacijo teh proteinov se po načelu povratne zanke blokira njihovo izražanje, hkrati pa uravnavajo tudi transkripcijo t. i. urnih genov (ang. clock-controlled genes, CCG) in modulirajo ključne molekularne poti preko interakcij protein-protein ². Pod nadzorom cirkadiane ure so številni celični procesi, kot so diferenciacija, rast in apoptoza celic, imunske reakcije, nevroinflamacija, nevrogeneza in nevroplastičnost. Zato ni težko razumeti, da ima desinhronizacija cirkadiane ure negativen vpliv na številne fiziološke procese in posledično tudi na naše počutje ³. Cirkadiani ritmi pri človeku uravnavajo vse od osnovnih bioloških (izločanje hormonov, uravnavanje telesne temperature) do vedenjskih funkcij (vzorci spanja in budnosti, socializacija). Izražanje genov, povezanih z notranjo uro, je odvisno od vsakega posameznika – nanjo vplivajo dedni vzorci, spol, starost in okoljski faktorji. Tudi kronotip oziroma ritmičnost optimalnega časa delovanja tekom dneva glede na individualne preference posameznika domnevno vpliva na pojavljanje depresivnih obolenj. Raziskovalci so ugotovili, da so nočne ptice (vrsta kronotipa, pri katerem ljudje najbolj optimalno funkcionirajo pozno popoldne in ponoči) bolj podvržene motnjam počutja, spanja in zlorabam drog ⁴.

Motnje počutja – sezonska depresija

Ko je naša centralna biološka ura predolgo časa neusklajena oziroma izven ravnovesja, pride do nastopa bolezni. Raziskovalci so na genetskem nivoju potrdili prisotnost polimorfizmov posameznega gena (ang. single nucleotide polymorphism, SNP; sprememba enega nukleotida v zaporedju gena, ki vpliva na spremembe v izražanju tega gena oziroma proteina, ki ga kodira) in ponavljajočih zaporedij znotraj posameznih genov cirkadiane ure (ang. VNTR variable number tandem repeats; spremenljivo število tandemskih ponovitev zaporedja nukleotidov, ki tako kot SNP vplivajo na izražanje gena), ki so povezani z motnjami počutja, anksioznostjo ali depresivnimi epizodami ⁵. Genetske različice genov npas2 (SNP rs11541353) in cry2 (SNP rs 10838524) so povezali z izražanjem sezonske depresije ⁶ , ⁷. Odkar je Rosenthal s sodelavci leta 1984 ⁸ uvedel izraz sezonska depresija (ang. seasonal affective disorder, SAD), je povezava med variacijami počutja in sezonskostjo ponovno pridobila zanimanje strokovne javnosti. S patofiziološkega vidika tipični simptomi SAD (prenajedanje, povišana želja po uživanju ogljikovih hidratov, pridobivanje teže, prekomerno spanje) nakazujejo, da gre za motnje v delovanju serotoninergičnega sistema. Serotonin (5-hidroksitriptamin, 5-HT) je nevroprenašalec, ki sodeluje pri uravnavanju kardiovaskularnega, renalnega, imunskega in prebavnega sistema ⁹. Največja zaloga serotonina je prisotna v prebavnem traktu, pomemben delež molekule pa nastaja tudi v možganih, kjer vpliva na počutje, zato serotonin pogosto poimenujemo hormon sreče. Nizka vsebnost serotonina v krvi je povezana s pojavom depresivnih epizod, vendar zaenkrat še ni pojasnjeno, ali je znižanje sinteze vzrok ali posledica čustvenih nihanj ¹⁰. Nivo serotonina v hipotalamusu je sezonsko pogojen in se tipično zmanjša v zimskem času, kar pomaga pojasniti sezonsko naravo depresije tipa SAD ¹¹. Spremembe v sintezi, metabolizmu ali privzemu serotonina so povezali z manifestacijami shizofrenije, depresije, kompulzivnih motenj in težavami pri učenju ⁹. Martinowich in Lu ¹² na primer v svoji teoriji predpostavljata, da stres pomembno zmanjša izražanje proteina, ki deluje kot prenašalec serotonina v sinaptični špranji (5-Htt). Gen 5-htt se nahaja v dveh različicah, ki se razlikujeta v številu tandemskih ponovitev. Različica z večjim številom ponovitev vpliva na povišano sintezo proteina 5-Htt, kar omogoča večji privzem serotonina in izboljšanje počutja ¹². Veliko podatkov o pomenu dnevno-nočnih ciklov na počutje pridobimo iz študij z udeleženci, ki v daljšem časovnem obdobju opravljajo nočno ali večizmensko delo. Ugotovili so, da imajo ti ljudje zaradi daljše izpostavljenosti nenaravnemu ritmu svetlobe in teme ter hranjenja povišano možnost za nastanek rakavih obolenj, po merilih WHO je dolgoletno večizmensko in nočno delo celo eden poglavitnih povzročiteljev raka ¹³. Izpostavljenost umetni svetlobi ponoči moti cirkadiane ritme in vpliva na pojav depresivnega počutja, saj svetloba deluje kot modulator kognitivnih možganskih funkcij ¹⁴.

Simptomi in zdravljenje SAD

Pri SAD gre za kombinacijo bioloških sprememb in sprememb v počutju, ki izkazujejo sezonski vzorec ¹⁵. Vključuje podobne fotoperiodične mehanizme kot sezonska reprodukcija in hibernacija pri živalih ¹⁶. Obolenje se ponavlja letno, najpogosteje v pozno jesenskem in zimskem času, simptomi obolenja pa so lahko pri posamezniku prisotni tudi do 40 % koledarskega leta ¹⁵. Po nekaterih ocenah naj bi obolenje prizadelo do 5 % populacije (to se nanaša predvsem na razvite države), v severnih zemljepisnih širinah pa tudi do 10 % prebivalstva ¹⁷, ¹⁸. Simptomi vplivajo predvsem na socialno življenje posameznika, povzročajo na primer težave v službi in medčloveških odnosih na splošno. Predominantno se pojavlja pri ženskah v rodni dobi, starejših in najstnikih med 16. in 18. letom ¹⁵. Gre za tipične simptome depresivnega obolenja (letargičnost, utrujenost, izogibanje socialnim situacijam), poleg tega se pojavljajo še znaki hiperfagije in s tem povezanega povišanja telesne teže in povečanega hrepenenja po ogljikovih hidratih, ki sicer niso značilni za depresivne epizode ⁹.

Metode zdravljenja najpogosteje vključujejo svetlobno terapijo, farmakoterapijo ali kognitivno vedenjsko terapijo (ang. cognitive behavioral therapy, CBT). Študije si med seboj niso enotne, kateri izmed pristopov daje najboljše rezultate ¹⁷. Pri svetlobni terapiji pacient sedi pred virom svetlobe določeno količino časa, vsaj 30 minut dnevno. Tretma se izvaja celoten čas trajanja posamezne epizode, v nadaljnjih letih pa se preventivno lahko začne izvajati pred nastopom simptomov ¹⁵. Študije nakazujejo, da naj bi imeli antidepresivi druge generacije (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina) superiorni učinek v primerjavi s placebo zdravljenjem ¹⁹. Vendar je pri zdravljenju SAD s farmacevtskimi pripravki treba najti pravilno kombinacijo zdravil za vsakega pacienta posebej preko intenzivnega spremljanja simptomov SAD in možnih stranskih učinkov zdravil ¹⁷. CBT je empirično potrjen pristop, odobren za depresivna obolenja ne-sezonskega tipa, pri SAD pa se trenutno priporoča kot dopolnilno zdravljenje skupaj z drugimi oblikami terapij. CBT pripomore predvsem k znižanju stopnje remisije pacientov v naslednjih zimskih sezonah, v nekaterih kombiniranih zdravljenih poročajo celo o 90 % uspehu pri zdravljenju pacientov ²⁰. V prihodnosti pričakujemo še več primerjalnih kliničnih študij o uspehih zdravljenja s posameznimi ali kombinacijo terapij za maksimalni učinek zdravljenja, tudi s pomočjo novih genetskih spoznanj.

Zaključek

Vse bolj razumemo in se zavedamo pomena, ki ga imajo intrinzični biološki mehanizmi na naše počutje in delovanje. Čeprav smo do neke mere sužnji genetskih faktorjev in okoljskih signalov, ki uravnavajo bioprocese v našem telesu, smo v največji meri sami odgovorni, da skrbimo za uravnoteženo življenje.