O znanosti lahko diskutiramo, jo testiramo, postavljamo pred nove izzive, kritiziramo in reproduciramo šele takrat, ko nam je v celoti dostopna. Danes je v Evropi prosto dostopnih zgolj petina vseh objavljenih znanstvenih člankov. Preostali so ujeti za plačljivimi zidovi, ki se lahko porušijo samo v zameno za vse višje naročnine in tako ohranjajo trenutni primarno podjetniško naravnan akademski založniški sistem ¹². Z željo po spremembi tega sistema sta Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet zasnovala »Plan-S« (https://www.coalition-s.org), ki od januarja 2020 zahteva prost dostop do izsledkov javno financiranih znanstvenih raziskav, dolgoročno pa preoblikovanje celotnega sistema ². Septembra 2018 se je trinajst nacionalnih raziskovalnih agencij, med katerimi je tudi slovenska ARRS, zavezalo, da v okviru »cOalition s« prične uresničevati »Plan-S« ⁶.

Namen »Plana-S« so radikalne spremembe na področju znanstvenega objavljanja. Financerji vseh javno financiranih znanstvenih raziskav bodo morali od leta 2020 naprej del raziskovalne podpore nameniti za urejanje in objavo izsledkov. Z zahtevo po neposrednem prenosu dela financ na izbrane revije, t. i. prosto dostopne znanstvene revije (angl. »Open Access Journals«) oz. prosto dostopne platforme (angl. »Open Access Platforms«), bo »Plan-S« zagotovil javno objavo vseh aktualnih znanstvenih raziskav in s tem odprl dostop do njih. Že v naslednjem letu bo dolžnost vsakega znanstvenega raziskovalca, katerega raziskava bo financirana iz nacionalnega ali evropskega sklada, da svoje avtorsko delo objavi v prosto dostopni reviji ¹. To zagotovo predstavlja velik korak v smeri odprte znanosti, ampak ali lahko dolgoročno poruši sistemsko poglobljene zidove?

Četudi bomo imeli v manj kot enem letu res dostop do višjega deleža objavljenih člankov, se bo večina znanstvenih raziskovalcev, ki se želi uveljaviti, napredovati ali preprosto nadaljevati s svojim dosedanjim delom, vrtelo v istem krogu zgrešenega sistema nagrajevanja; krogu, ki nagrade podeljuje glede na mesto objave in ne glede na vsebino ¹. Dokler bo namreč uveljavljeno merilo kvalitete znanstvene objave še naprej faktor vpliva revije, bodo znanstveniki nadaljevali z objavami v revijah, ki so v zgornjih petih odstotkih najvišje citiranih revij in ne v prosto dostopni reviji »Open Access«. Objava v prestižni reviji z visokim faktorjem vpliva jim bo, v primerjavi z objavo v prosto dostopni znanstveni reviji, prinesla večjo branost, višje število citatov, boljšo prepoznavnost in konec koncev mnogim univerzitetnim profesorjem tudi pomembne točke ⁴⁵. Spremeniti je torej potrebno način vrednotenja celotne znanosti. Ampak kje zares začeti?

Dobro začetno pozicijo je leta 2012 v San Franciscu s podpisom Deklaracije o ocenjevanju znanstvenih raziskav (angl. »Declaration on Research Assessment«, DORA) zastavila skupina urednikov in lastnikov strokovnih revij. V njej so izpostavili problematičnost faktorja vpliva kot prevladujočega merila kakovosti in podali predloge za izboljšanje načinov ocenjevanja znanstvenih objav ³. Vendar je za dejanske spremembe in aktivacijo temu podobnih predlogov potrebno ponovno jasno definirati naravo in cilje znanosti, preseči trenutni akademski založniški sistem in predvsem spremeniti na nagradah zasnovano znanstveno kulturo. Vse to pa na koncu sloni na izbirah vseh, ki so na takšen ali drugačen način povezani z znanostjo. Vizija rušenja plačljivih zidov bo lahko postala realnost namreč šele takrat, ko bodo posamezniki znanstvene skupnosti pričeli privzemati sistemske spremembe po vzorcu idej, ki so zasnovane v »Planu-S«.