SiNAPSA, Tuesday, 12. November 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja

Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak

Si se že kdaj zatekel/-la v gozd s polno glavo skrbi, vrvež pa se je ob opazovanju dreves, žvrgolenju ptic in sončnih žarkih, ki med krošnjami pronicajo do tal, brez večjega napora umiril? Na Japonskem so že desetletja nazaj ugotovili, da narava blagodejno vpliva na zdravje, zaradi česar so v namen gozdne terapije oblikovali gozdne poti, na katere se podaja vse več ljudi. Raziskovanje na tem področju se je od takrat le še razmahnilo. Takšno študijo pričenjamo izvajati tudi v Sloveniji.

Čeprav je naravno okolje prostor, ki je človeku vedno omogočalo preživetje in razvoj, se v zadnjih stoletjih od njega vse bolj oddaljujemo. Poleg vpliva na fizično zdravje (npr. večja onesnaženost, slabše bivanjske razmere, manj gibanja itd.) urbanizacija vodi tudi v slabše duševno zdravje 1. Obiskovanje naravnih okolij in izvajanje aktivnosti v naravi je postalo vse manj pogosto in ljudje se vse bolj odmikamo od narave 2, čeprav številne raziskave kažejo na njen pozitivni vpliv na psihično in fizično blagostanje.

Ideja, da je naravno okolje vir zdravja in zdravega načina življenja, ima dolgo zgodovino. Hipotezo biofilije je predstavil biolog E. O. Wilson 3 in jo opisal kot potrebo osredotočanja na žive organizme ter povezanost z naravnim okoljem, ki je skozi zgodovino oblikovalo delovanje človeške vrste. Rachel in Stephen Kaplan sta opazila, da je psihična stiska pogosto povezana z umsko utrujenostjo, ki sta jo pripisala obremenjenosti zaradi nenehnega zavednega usmerjanja pozornosti. Teorija obnovitve pozornosti 4 predpostavlja, da so naravna okolja edinstvena za obnovitev umske utrujenosti in pozornosti. Ulrichova teorija zmanjševanja stresa 5 pa se osredotoča na čustvene, fiziološke in z zdravjem povezane vidike posameznika. Naravna okolja, v primerjavi z grajenimi ali urbanimi, sprožajo prijetna čustva in naklonjenost. Ulrich predpostavlja, da so učinki naravnega okolja najočitnejši, ko posameznik doživlja stres ali tesnobo, pri čemer naravna okolja pripomorejo k doživljanju prijetnejših čustvenih odzivov in posledično vodijo k večji obnovitvi psiholoških virov.

V zadnjih desetletjih se vse več raziskovalcev posveča raziskovanju vpliva narave na zdravje in subjektivno blagostanje. Raziskovalci na Japonskem 6 so zasnovali projekt gozdne terapije (imenovane tudi shinrin yoku), ki je prva bolj celostno in množično pristopala k zdravljenju s pomočjo narave. Gozdna terapija je terapevtska tehnika, pri kateri se ‘potopimo’ v naravno okolje in sprejemamo njegove dejavnike skozi vsa čutila. Je ena najdostopnejših oblik zdravljenja z naravo, ki ima pozitiven vpliv na naše blagostanje, pripomore k zmanjšanju stresa ter boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju 7. Številni raziskovalci 89 ugotavljajo, da po izpostavljenosti naravi doživljamo nižjo čustveno napetost, manj depresivnega razpoloženja, utrujenosti, splošne nižje ravni tesnobnosti in stresa. Hassan idr. 10 ugotavljajo, da se v naravnih okoljih poveča alfa in beta možgansko delovanje. Morita idr. 11 so ugotovili, da je spanje globlje in kakovostnejše v noči po izvedbi gozdne terapije. Song idr. 12 so ugotovili, da gozdna terapija vpliva na zmanjšanje ravni kortizola v slini, srčnega utripa, sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, kar spodbuja parasimpatični ter zavira simpatični živčni sistem. Song idr. 12 ter Li 13 pa so ugotovili, da naravno okolje pozitivno vpliva na izboljšanje delovanja imunskega sistema.

Kljub številnim raziskavam pa nekatera vprašanja, ki bi bolje orisala vpliv narave na zdravje, ostajajo odprta. Raziskovalci se sprašujejo, kateri dejavniki okolja imajo najblagodejnejše učinke 1014; kakšna je minimalna in optimalna količina časa, ki ga preživimo v naravnem okolju 9; kakšni so dolgoročni učinki gozdne terapije 15; katere individualne lastnosti vplivajo na učinek naravnih okolij na posameznika; kako naravno okolje vpliva na nas v celotnem življenjskem obdobju 16 itd. Spodbujajo, da prihodnje raziskave stremijo k oblikovanju natančnejših vodil za izvajanje gozdne terapije, saj ni vedno uporabljena na enak način in ne vključuje vedno prakse čuječnosti 91417. Poudarjajo pomembnost raziskovanja povezanosti z naravo in drugih lastnosti udeležencev, kot so pogostost preživljanja časa v naravi, način preživljanja časa v naravi, odnos do narave ter determinante duševnega zdravja, da lahko raziskovalci bolje razumejo obravnavano populacijo 1718.

Raziskovalci Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci s Fakultete za elektrotehniko želimo pridobiti dodatna spoznanja, ki bi omogočala boljše razumevanje vpliva okolja na naše zdravje in počutje ter načrtovanje usmerjenih intervencij, ki uporabljajo naravo za sproščanje in zmanjševanje posledic stresa. Prispevati želimo k razumevanju učinkov naravnih okolij na blagostanje in zdravje posameznika, osvetliti smiselne načine izvajanja intervencij v naravi ter omogočiti boljši vpogled v nekatere osebnostne lastnosti, ki pomembno vplivajo na posameznikovo doživljanje naravnih okolij. Če bi želeli prispevati k razumevanju vpliva narave na psihično blagostanje, vas vljudno vabimo k sodelovanju! K študji lahko pristopite na naslovu https://core.mblab.si/narava/ .

    ___
  1. Kohlhase JE. The new urban world 2050: perspectives, prospects and problems. Regional Science Policy & Practice. 2013;5(2):153–165. 

  2. Pergams OR, Zaradic PA. Evidence for a fundamental and pervasive shift away from nature-based recreation. Proceedings of the National Academy of Sciences. 2008;105(7):2295–2300. 

  3. Kellert SR, Wilson EO. The biophilia hypothesis. Island Press; 1993. 

  4. Kaplan S. The restorative benefits of nature: Toward an integrative framework. Journal of environmental psychology. 1995;15(3):169–182. 

  5. Ulrich RS. Aesthetic and affective response to natural environment. V: Altman I, Wohlwill JF, ur. Behavior and the natural environment. Boston, MA: Springer US; 1983:85–125. 

  6. Tsunetsugu Y, Park BJ, Miyazaki Y. Trends in research related to “Shinrin-yoku”(taking in the forest atmosphere or forest bathing) in Japan. Environmental health and preventive medicine. 2010;15(1):27–37. 

  7. Lee J, Li Q, Tyrväinen L, Tsunetsugu Y, Park BJ, Kagawa T, Miyazaki Y. Nature therapy and preventive medicine. Public Health-Social and Behavioral Health. 2012;16:325–350. 

  8. Coventry PA, Brown JE, Pervin J, Brabyn S, Pateman R, Breedvelt J, … White PL. Nature-based outdoor activities for mental and physical health: Systematic review and meta-analysis. SSM-population health. 2021;16:1009–1034. 

  9. Farrow MR, Washburn K. A review of field experiments on the effect of forest bathing on anxiety and heart rate variability. Global advances in health and medicine. 2019;8:1–7. 

  10. Hassan A, Tao J, Li G, Jiang M, Aii L, Zhihui J, … Qibing C. Effects of walking in bamboo forest and city environments on brainwave activity in young adults. Evidence-based complementary and alternative medicine. 2018:1–9. 

  11. Morita E, Imai M, Okawa M, Miyaura T, Miyazaki S. A before and after comparison of the effects of forest walking on the sleep of a community-based sample of people with sleep complaints. BioPsychoSocial medicine. 2011;5:1–7. 

  12. Song C, Ikei H, Miyazaki Y. Physiological effects of nature therapy: A review of the research in Japan. International journal of environmental research and public health. 2016;13(8):781–798. 

  13. Li Q. Effect of forest bathing trips on human immune function. Environmental health and preventive medicine. 2010;15:9–17. 

  14. Siah CJR, Goh YS, Lee J, Poon SN, Ow Yong JQY, Tam, WSW. The effects of forest bathing on psychological well‐being: A systematic review and meta‐analysis. International journal of mental health nursing. 2023;32(4):1038–1054. 

  15. Lee I, Choi H, Bang KS, Kim S, Song M, Lee B. Effects of forest therapy on depressive symptoms among adults: A systematic review. International journal of environmental research and public health. 2017;14(3):321–339. 

  16. Hossain MM, Sultana A, Ma P, Fan Q, Sharma R, Purohit N, Sharmin DF. Effects of natural environment on mental health: an umbrella review of systematic reviews and meta-analyses. Department of Health Promotion and Community Health Sciences, Texas A&M School of Public Health; 2020. 

  17. Kotera Y, Richardson M, Sheffield D. Effects of shinrin-yoku (forest bathing) and nature therapy on mental health: A systematic review and meta-analysis. International journal of mental health and addiction. 2022;20(1):337–361. 

  18. Clark H, Vanclay J, Brymer E. Forest features and mental health and wellbeing: A scoping review. Journal of environmental psychology. 2023:1020–1040. 

mag. študentka Karin Križman, Filozofska fakulteta
prof. dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta
izr. prof. dr. Gaja Zager Kocjan, Filozofska fakulteta
prof. dr. Gregor Geršak, Fakulteta za elektrotehniko

Sprejeto: 23.05.2024
Objavljeno: 09.06.2024