Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Klinični in raziskovalni preporod razumevanja, diagnosticiranja in zdravljenja funkcionalnih nevroloških motenj
letnik 2024, številka 26
uvodnik
Od narave do nevronov: nova dognanja v nevroznanosti za boljše zdravje in razumevanje možganov
Maša Čater
članki
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
kolofon
letnik 2024, številka 26
Funkcionalna nevrološka motnja (FNM) je pogosta motnja na stičišču nevrologije in psihiatrije, ki je ni mogoče razložiti s poškodbo ali povezati s klasično boleznijo centralnega živčnega sistema. 1 2 3 Novejše nevroznanstvene ugotovitve in obsežnejše klinične študije so v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenile sodobno razumevanje motnje, kar se kaže v izboljšani diagnostiki, širšem repertoarju zdravljenj in novih patofizioloških modelih, ki temeljijo na upoštevanju vpliva individualnih, bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na mehanizme sprožitve in vzdrževanje motnje. 2 3 4
Za FNM je značilen širok razpon motoričnih, senzoričnih in kognitivnih simptomov, zaradi česar motnjo razvrščamo v pet primarnih podtipov. To so funkcionalne motnje gibanja, za katere so značilni motorični simptomi (tremor, šibkost uda, tiki, trzljaji, motnje hoje), funkcionalni napadi, ki spominjajo na epileptične napade, funkcionalne motnje govora in požiranja, funkcionalna kognitivna motnja ter funkcionalne motnje s senzoričnimi simptomi (funkcionalna vrtoglavica, vizualni simptomi, izguba senzacij in občutek, da določen ud ne pripada telesu). 3 Pacienti s FNM imajo pogosto pridružene tudi nevrološke in psihiatrične motnje, kronično bolečino, utrujenost ter motnje spanja. 2 3
Motnja je zanimanje vzbudila že zgodnjim pionirjem klinične nevroznanosti, vendar je pomanjkanje naprednih nevroznanstvenih metod tistega časa vodilo do prevladujočega poudarka in sprejemanja psiholoških teorij Sigmunda Freuda in Pierra Janeta. 5 6 7 Medtem ko je Janet simptome pojasnjeval s procesom disociacije, kjer se v raznih okoliščinah, vključno s travmo, izolirana ideja (kot je npr. ideja o šibkem udu) utrdi in loči od zavesti, je Freud predlagal, da pacienti travmatične izkušnje potlačijo v nezavedno, te pa se sčasoma, skozi proces ‘konverzije’, začnejo izražati v obliki fizičnih simptomov.6 7 ‘Histerija’, ‘psihogena motnja’, ‘neorganska motnja’, ‘psihosomatska motnja’ in ‘konverzivna motnja’ so tako zgolj nekateri od izrazov, ki so se v preteklosti izmenjaje uporabljali za poimenovanje funkcionalne nevrološke motnje, kar je poleg še vedno prisotne stigme pričelo ustvarjati vrzel med nevrološkimi in psihiatričnimi vidiki motnje. V posodobljeni izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj DSM-5 je bil zato uveden vzročno nevtralen izraz ‘motnja s funkcionalnimi nevrološkimi simptomi’, s čimer se je odpravilo implicitno sklepanje o psiholoških vzrokih, ki niso vedno prisotni ali vsaj enostavno prepoznavni. Leta 2022 je bil v reviziji DSM-5 izraz ‘konverzijska motnja’ celo umeščen v oklepaj, kar nakazuje na morebitno nekoristnost takšnega označevanja v prihodnosti in pobudo k uveljavljanju perspektive, ki združuje nevrološke in psihiatrične/psihološke razsežnosti motnje, s hkratnim priznavanjem, da se lahko preplet in vpliv teh pri pacientih bistveno razlikuje. 2 8 9 Cilj obravnave je tako upoštevanje širokega prepleta individualnih dejavnikov in načrtovanje prilagojenega, multidisciplinarnega zdravljenja s poudarkom na potencialni reverzibilnosti simptomov, psihoedukaciji in jasnem, neobsojajočem ter empatičnem podajanju diagnoze, ki temelji na prisotnosti pozitivnih kliničnih znakov. 3
Nastajajoča nevroznanstvena paradigma medtem že združuje psihološke (npr. pomen prepričanj) z nevrološkimi vidiki (npr. uravnavanje pozornosti) in FNM opredeljuje kot motnjo možganskega omrežja (iz angl. brain-network disorder) z okvarami na področju pozornosti, 4 uravnavanja in procesiranja čustev, 2 4 10 občutka nadzora nad lastnim gibanjem 11 ter zaznavanja notranjih procesov.4 Aplikativno in kredibilno vrednost nevroznanstvenih ugotovitev lahko denimo opazimo v uspešni uporabi paradoksalnih tehnik odvračanja pozornosti med specialistično fizioterapijo 12 ter pri pogosti uporabi čuječnostnih in prizemljitvenih tehnik v okviru psihološke obravnave.3
Kljub kliničnemu in raziskovalnemu preporodu v 21. stoletju, ustanovitvi multidisiciplinarnega strokovnega združenja FND Society ( www.fndsociety.org) in objavi prvih verodostojnih učbenikov je naše znanje o FNM in razumevanje te motnje, v primerjavi s preostalimi nevropsihiatričnimi motnjami, še vedno pomanjkljivo. 2 3 9 13 14 Razloge lahko pripišemo še vedno obstoječim poskusom odpravljanja stigme, fenotipski in simptomatski heterogenosti motnje ter tudi opaznemu pomanjkanju znanja in možnosti izobraževanja med strokovnimi zdravstvenimi delavci po svetu. 3 14 Prav zaradi tega je bilo pred kratkim ustanovljeno prvo slovensko društvo za funkcionalne nevrološke motnje, FNM (Za)Upanje Slovenija, katerega cilj je združevanje slovenske medicinske, nevrološke, psihološke/psihiatrične, fizioterapevtske in logopedske stroke z namenom ozaveščanja in izobraževanja o FNM v slovenskem prostoru. Če bi vas zanimalo več o možnostih sodelovanja in pomoči pri delu društva ali bi si želeli prebrati več o motnji, vas vabimo, da obiščete spletno stran www.fnmzaupanjeslovenija.com, ki v treh jezikih ponuja številne, na znanosti osnovane informacije o funkcionalnih nevroloških motnjah.
Garcin, B. (2018). Motor functional neurological disorders: An update. Revue Neurologique, 174(4), 203–211. doi:10.1016/j.neurol.2017.11.003 ↩
Gilmour, G. S., Nielsen, G., Teodoro, T., Yogarajah, M., Coebergh, J. A., Dilley, M. D. in Edwards, M. J. (2020). Management of functional neurological disorder. Journal of Neurology, 267, 2164-2172. ↩
Stone, J. in Carson, A. (2015). Functional Neurologic Disorders. CONTINUUM: Lifelong Learning in Neurology, 21, 818–837. doi:10.1212/01.con.0000466669.024 ↩
Cretton, A., Brown, R. J., LaFrance, W. C. in Aybek, S. (2019). What Does Neuroscience Tell Us About the Conversion Model of Functional Neurological Disorders? The Journal of Neuropsychiatry and Clinical Neurosciences, appi.neuropsych. ↩
Charcot, J. M. in Harris, R. (1991). Clinical lectures on diseases of the nervous system. ↩
Breuer, J. in Freud, S. (2009). Studies on hysteria. Hachette UK. ↩
Janet, P. (1907). The major symptoms of hysteria: Fifteen lectures given in the medical school of Harvard University. Macmillan. ↩
American Psychiatric Association (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th edition). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing. ↩
Espay, A. J., Aybek, S., Carson, A., Edwards, M. J., Goldstein, L. H., Hallett, M., … in Morgante, F. (2018). Current Concepts in Diagnosis and Treatment of Functional Neurological Disorders. JAMA Neurology. doi:10.1001/jamaneurol.2018.1264 ↩
Aybek, S., Nicholson, T. R., O’Daly, O., Zelaya, F., Kanaan, R. A. in David, A. S. (2015). Emotion-motion interactions in conversion disorder: an FMRI study. PloS one, 10(4), e0123273. ↩
Maurer, C. W., LaFaver, K., Ameli, R., Epstein, S. A., Hallett, M. in Horovitz, S. G. (2016). Impaired self-agency in functional movement disorders. Neurology, 10.1212/WNL.0000000000002940. doi:10.1212/wnl.0000000000002940 ↩
Nielsen, G. (2016). Physical treatment of functional neurologic disorders. Handbook of clinical neurology, 139, 555-569. ↩
Hallett, M., Stone, J. in Carson, A. (2016). Preface. Functional Neurologic Disorders, ix–x. doi:10.1016/b978-0-12-801772-2.09988-4 ↩
LaFaver, K., LaFrance, W.C., Price, M. E., Rosen, P. B. in Rapaport, M. (2021). Treatment of functional neurological disorder: current state, future directions, and a research agenda. CNS Spectrums, 26(6), 607–613. doi:10.1017/S1092852920002138 ↩
Tanja Goltnik, mag. psihologije
Ustanoviteljica ter zakonita zastopnica FNM (Za)Upanje Slovenija, društva za funkcionalne nevrološke motnje
Sprejeto: 28.06.2024
Objavljeno: 19.07.2024