Tudi mi smo se v tednu možganov 2009 spraševali, ali imajo možgani ušesa!

Nekako nisem mogla misli odmakniti od ideje, da bi svoje tri- in štiriletnike letos zopet spomnila, da naše glave napolnjuje čudo – možgani. Možgani in glasba! To je vendar tako mamljivo! In zdelo se mi je tudi enostavno.

Torej. Ob pregledovanju otroških enciklopedij o telesu, se močno začudim nad stvarjo, ki zapolnjuje našo glavo.

»To so pa možgani, da lahko razmišljamo,« še pred mojim vprašanjem pove Bina.

Razpravljamo, kakšne barve so možgani, kako trdi ali mehki so in kako so sestavljeni. Ob tem nam je seveda v pomoč model, ki smo ga vlili v lanskoletnih možganskih delavnicah Možgani kot na dlani. Otroci so nad stikom z valovito površino navdušeni. Vsi si želijo pobožati možgane in skoraj bi lahko rekla, da dotikanje možganov otroke pomirja.

A začnimo na začetku. Čemu služijo možgani, kako delujejo, kako se prenašajo informacije, ponazorimo kar z gibanjem. »Možgani rečejo, naj Pia obriše nos, naj Brina brcne žogo, naj se Urša popraska po glavi,« … To je najbolj zanimiva igra, prenašanje informacije – žoge, od dela telesa v možgane in nazaj.

»Petra, naj tvoji možgani poslušajo,« predlagam. »Ali imajo ušesa?« se začudi nekaj otrok.

Posedemo se na tla in brez napovedi na radiu predvajam zelo, zelo hrupno in precej dinamično hitro glasbo. Nekaj otrok kar onemi. Reakcija je, priznam, drugačna, kot sem pričakovala. Močno, glasno glasbo brez besed zamenjam s tiho klasiko. Precej podobna situacija, le občutek imam, da si otroci oddahnejo in kar malce počivajo.

Po končanem predvajanju otroke povprašam: »Katera glasba je bila vašim možganom bolj všeč?« Zanimivo, mnenja so deljena.

»Kaj pa so počeli možgani, ko so poslušali glasbo?« sprašujem otroke in že jim ponudim veliko barvno padalo.

Takoj se odzovejo. Močno, agresivno valovijo padalo in ponazorijo delovanje možganov v prvi situaciji. Nežno valovanje je prikaz druge situacije.

Še enkrat ponovimo predvajane prve, hrupne in dinamične glasbe in otroke izzivam z vprašanji: »Kaj vam rečejo možgani, da storite sedaj?« Prehrupna glasba na otroke deluje zavirajoče in nihče se ne gane. Situacijo nadgradiva kar sami s pomočnico, ko se odločiva za ples. Šele zdaj zaživijo. Tiha, nežna instrumentalna glasba, brez povabila dvigne vse otroke, da se začno povsem spontano, vsak na svoj način, prepuščati glasbi in plesu.

Vsi smo mnenja, da slednja glasba prija našim možganom. Odločimo se, da se bomo danes igrali ob glasbi. Eni otroci sestavljajo sestavljanke, drugi se igrajo družabno igrico, spet tretji ob poslušanju glasbe likovno ustvarjajo. Ne morem reči, da so likovne ali umske sposobnosti otrok ob poslušanju glasbe večje ali manjše, ker to ni v našem primeru merljivo, vendar pa so otroci neprimerno bolj umirjeni, spravljivi v svojih odnosih, tihi in vztrajni.

Morda pa naši možgani potrebujejo prav glasbo, da delujejo, kot pač delujejo. Kdo ve?

zapisala : vzgojiteljica Jana Teran
foto: pomočnica vzgojiteljice Urška Potočnik

neznano
2. 5. 2024, 13:15:54

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)