Nevroznanost in etika
Martina Starc, 27. 9. 2011
Del konference SNC 2011 je bila tudi okrogla miza o etiki v nevroznanosti. Vsekakor težka tema, ki se ji marsikdo včasih raje izogne. Profesor Colin Blakemore je občinstvo med drugim izzval z več vprašanji na temo matičnih celic pridobljenih iz človeških zarodkov, na primer ali bi bili pripravljeni podpreti predlog, da se odvečni človeški zarodki, ki se ustvarijo pri postopku umetne oploditve in ki so sicer zapisani uničenju, namenijo znanosti (kar je sicer v nekaterih državah, kot je recimo Združeno Kraljestvo, dovoljeno, v drugih in tudi v Sloveniji pa ne). Nekaj vrst za mano se je nekdo oglasil z odločnim in glasnim: “Ja seveda!”
Ne glede na to, kakšno je moje osebno stališče ali ne-stališče do tega vprašanja, me je ta “seveda” zmotil. Etična vprašanja pač niso seveda vprašanja in o njih ne bi toliko razpravljali, če bi obstajali jasni, enoznačni in seveda odgovori. Veselilo me je, da je moderatorju Colinu Blakemoreu in vsem udeležencem uspelo ustvariti uravnoteženo razpravo, in da je bilo konec koncev poudarjeno tudi dejstvo, da nekatere teme niso jasno definirane, in da je včasih dobro, da niso. Zato pa toliko večji izziv za znanost, znanstvenike in znanstveno misel.
Nevroznanost in etika
Martina Starc, 27. 9. 2011
Ali je vedno več moških iz Venere in žensk iz Marsa?
Neža Grgurevič, 27. 9. 2011
Ali se povečuje prepad ne samo med širšo javnostjo in znanstveniki, ampak tudi med znanstveniki samimi?
Neža Grgurevič, 27. 9. 2011
Ženski možgani, moški možgani
Nadja Jarc, 26. 9. 2011
Arhiv
2011© SiNAPSA 2003-2012