Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Ali je vedno več moških iz Venere in žensk iz Marsa?

Neža Grgurevič, 27. 9. 2011

Zadnji dan kongresa se je zgodil izredno zanimiv sklop predavanj o razlikah med spoloma v možganih in obnašanju/vedenju (Sex differences in brain and behaviour). Razlike med moškim in ženskim spolom nastanejo že v času fetalnega obdobja in takoj po rojstvu. Osnovna hipoteza pravi, da razlike nastanejo zaradi različne izpostavitve spolnim hormonom. Moški spol je že v času fetalnega razvoja izpostavljen testosteronu, medtem ko pri ženskemu spolu spolnih hormonov v tem obdobju ni. Poleg spolnih hormonov na spolne razlike vplivajo tudi geni, predvsem spolni kromosomi (XX pri ženskem in XY pri moškem spolu).

V prvem predavanju je Emilie Rissman predstavila model gensko spremenjenih miši, pri katerih so ugotovili precej kontroverzne rezultate. Samci z dvema kromosomoma X (samci XXY) kažejo boljše moško spolno obnašanje (ejakulacijo) kot samci s samo enim kromosomom X, torej »normalni« samci XY. Gregor Majdič je predstavil rezultate na gensko spremenjenih miših, ki se skotijo brez spolnih žlez, vendar s prisotnimi spolnimi kromosomi X in Y. Pri teh miših samci (XY) slabše izražajo žensko spolno obnašanje kot samice (XX), kljub temu da med fetalnim razvojem niso bili izpostavljeni spolnim hormonom. Naslednji govorec, Giancarlo Panzica, nam je predstavil predavanje o hormonskih motilcih in organizaciji živčnega sistema. Hormonski motilci so prisotni v obliki naravnih (npr. soja) in sintetičnih snovi (npr. bisfenol A v plastiki). Te snovi lahko delujejo podobno kot spolni hormoni, motijo organizacijo živčnega sistema in razvoj spolnih razlik v možganih ter vplivajo na izražanje spolno različnih vzorcev obnašanja. Tako lahko živali moškega spola pod vplivom hormonskih motilcev postanejo podobne živalim ženskega spola in obratno. Tu se pojavi vprašanje ali ti dejavniki podobno vplivajo tudi na človeka še posebno, če lahko prehajajo preko maternice v plod? Ali lahko pitje sojinega mleka takoj po rojstvu vpliva na organizacijo živčnega sistema pri dojenčkih? Sama se sprašujem v kolikšni meri lahko te snovi vplivajo na dedni material? V primeru takih (epigenetskih) učinkov bi to pomenilo, da se spremembe tako v nevroendokrinem sistemu kot tudi v obnašanju lahko prenesejo v naslednje rodove.

Sklop predavanj je zaključil Dick Swaab s predstavitvijo dolgoletnih raziskav na človeških možganih, raziskav spolne identitete in spolne orientacije pri človeku. Dotakne se izredno občutljive teme kot je hetero/homo/biseksualnost. Pravi, da se pri človeku spolni organi razvijajo »ločeno« od možganov. To pomeni, da se na primer lahko rodi človek z moškim fenotipom (moški spolni organi) in z možgani, ki imajo nekatere ženske značilnosti. Te značilnosti nastanejo že med zarodkovim razvojem, predvsem pod vplivom spolnih hormonov, v manjšem deležu tudi genetskih dejavnikov, stresa matere ali zlorabe alkohola in drog. Očitno do sedaj ni znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da na spolno orientacijo človeka vpliva okolje po njegovem rojstvu (npr. vzgajanje). Če vse skupaj navežem na družbeno politično dogajanje v Sloveniji, bi to predavanje lahko predstavljalo pomembno iztočnico k nastajanju novega družinskega zakonika.

Verjetno ni bojazni, da bi moški na veliko izgubljali svojo »moškost« in ženske svojo »ženskost«, saj sodobni človek doživlja poleg okoljskih sprememb tudi kulturološke, družbeno socialne spremembe. Je pa vsekakor potrebno razmisliti o okoljski problematiki in vplivu različnih snovi na spolno diferenciacijo živali in človeka. Neža Grgurevič


© SiNAPSA 2003-2012