Transkranialna magnetna stimulacija

Dan za dnem posvečamo malo pozornosti magnetku, ki na naš hladilnik redoljubno pritrjuje seznam z živili. Vendar po vrsti opravljenih raziskav nevroznanstveniki danes poročajo, da nekateri magneti ter posebne sile, ki jih povzročajo, zaslužijo podrobnejšo obravnavo. Bolj natančno, raziskave so pokazale, da lahko močna magnetna polja, ki se uporabljajo v tehniki transkranialne magnetne stimulacije (TMS), spreminjajo in včasih ojačajo možgansko aktivnost. Ta odkritja vodijo do: - boljšega razumevanja učinka magnetnega polja na možgane, - novih idej za zdravljenje bolezni možganov, kot je npr. depresija.

Medtem ko bi nas pritrditev magneta s hladilnika na glavo naredila zgolj smešne, so raziskovalci že v letu 1985 začeli zbirati dokaze o pomembnih učinkih tehnik močnih magnetnih polj. Tega leta so predstavili TMS ter ugotovili, da njena aktivacija v področju možganov, odgovornem za gibanje, stimulira možgansko aktivnost in sproža mišične trzljaje-krče.

Sprva so znanstveniki TMS uporabljali zgolj kot raziskovalno orodje za doseganje boljšega vpogleda v delovanje možganov. Po izboljšanju strategije v zadnjih letih pa so našli dokaze, da lahko TMS spremeni možgansko aktivnost ter včasih blaži depresijo.

Danes med delom s TMS raziskovalec namesti na skalp pacienta elektromagnetno spiralo. Ta ustvarja skoraj neboleče magnetne pulze, ki zlahka prehajajo preko lobanje. Ti pulzi nato inducirajo električne tokove, ki spremenijo aktivnost živčnih celic možganov. V primeru depresije traja takšna obravnava s TMS tipično pol ure, ponavljati pa jo je potrebno vsak dan dva tedna.

Nedavno je več manjših raziskav pokazalo, da TMS tehnologija v primerjavi z zgolj simulirano stimulacijo izboljšuje razpoloženje ljudi z depresijo brez povzročanja večjih stranskih učinkov. Te pozitivne učinke skuša trenutno potrditi tudi večja študija, v katero naj bi bilo vključenih 85 depresivnih pacientov. Raziskovalci skušajo odkriti tudi, kako TMS sploh deluje, da izboljša razpoloženje. Številni verjamejo, da imajo depresivni posamezniki znižano aktivnost v frontalnih predelih možganov, nekateri od njih pa si delijo mnenje, da TMS deluje s spodbujanjem te aktivnosti.

Da bi našli najbolj učinkovito tehniko, raziskovalci danes primerjajo TMS pri ljudeh in živalih še z eno vrsto terapije, ki temelji na spremembi možganske aktivnosti - elektrokonvulzivno terapijo (EKT). V medicini se EKT pogosto uporablja pri hudo depresivnih pacientih, ki se slabo odzivajo na antidepresive. Elektrode, nameščene na skalp, sprožajo električno stimulacijo možganov. Vendar pa za razliko od TMS, ki ustvarja prostorsko lokalizirano aktivnost, EKT tokovi le s težavo prehajajo skozi lobanjo ter tako ustvarjajo široko razpršeno možgansko stimulacijo.

Znanstveniki ugotavljajo pozitivne učinke TMS tudi pri nekaterih drugih težavah, povezanih z možgani. Ugotovili so na primer, da TMS, aplicirana na frontalne predele možganov, izboljšuje sposobnost zdravih prostovoljcev za reševanje sestavljank, kar zahteva spretnost analognega mišljenja. Nadalje želijo preveriti, ali lahko tehnika pomaga ponovno vzpostaviti izgubljene sposobnosti pri pacientih z možganskimi boleznimi, kot sta Parkinsonova bolezen in možganska kap.

Nekatere raziskave kažejo tudi, da lahko TMS, naravnana na oddajanje nizkofrekvenčnega elektromagnetnega polja, znižuje možgansko aktivnost. To pa bi lahko predstavljalo obete za motnje, vezane na preveliko aktivnost možganov. Pred kratkim je neka raziskava proučevala učinke TMS pri posameznikih, ki imajo možgansko motnjo, shizofrenijo, in med drugim slišijo imaginarne glasove. Usmerjena na predele možganov, ki procesirajo govor in bi lahko bili pretirano aktivirani pri teh pacientih, je TMS odpravila te namišljene glasove. V nekem drugem primeru so raziskovalci preizkusili TMS na pacientih s post-travmatsko stresno motnjo. To stanje, ki ga označujeta anksioznost in depresija, vključuje visoko aktivnost v možganskih krogih, vključenih v negativne emocije. Nizko-frekvenčna TMS je znižala aktivnost v teh krogih in s tem izboljšala simptome.

Številni znanstveniki verjamejo, da lahko nadaljevanje raziskovanja na tem področju prinese uspehe v zdravljenju pri navedenih ter še mnogih drugih boleznih.

Po spletni strani Brain Briefings z dovoljenjem avtorja povzela Vita Štukovnik

Jure Bon
12. 3. 2005, 09:51:02

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)