Spanje in učenje

Ura je že 3 zjutraj in vi ste še vedno prilepljeni na maratonski MTV šov ‘Ozbornovi’. Kaj pomeni malo manj spanja, če pa lahko gledate, kako se Ozzy bojuje s sosedi? Niste sami. Mnogo vaših sosedov verjetno prav tako skopari z nočnim zapiranjem očmi. Skoraj tretjina anketiranih v nedavni raziskavi ameriške Nacionalne fundacije za spanje odgovarja, da med tednom spijo v povprečju manj kot sedem ur na noč.

Toda veliko število raziskav kaže, da je prišel čas za premislek o vaših prioritetah. Spanec je pomembnejši, kot misli veliko ljudi. Natančneje, kot ugotavljajo študije, spanje pomaga pri utrjevanju- ohranjanju spominov in pri učenju. Ta spoznanja vodijo k:

• boljšemu razumevanju, kako spanje in budnost prispevata k učenju
• višjemu vrednotenju spanja in njegove zmožnosti, da lahko koristi možganom
• možnosti izkoriščanja spanja za izboljševanje učenja pri zdravih posameznikih in morda pri tistih, ki okrevajo po možganskih poškodbah.

Idejo, da utegne biti spanje pomembno za proces učenja, so si znanstveniki podajali in o njej vroče razpravljali že mnogo let. V zadnjem času pa je napredek nevroznanosti omogočil raziskovalcem, da so izvedli veliko različnih natančnih študij tako pri živalih kot pri ljudeh. Te so jasno dokazale, da je spanje v resnici pomembno vsaj pri določenih vrstah spomina in učenja. Še posebej se zdi, da spanje pomaga pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki ljudem omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zahvaljujoč proceduralnemu spominu lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju.

Raziskovalci so v nekaterih svojih raziskavah učili prostovoljce, da izvedejo nalogo, temelječo na proceduralnem spominu. Nato so določali, ali je spanje izboljšalo kvaliteto izvedbe take naloge. Veliko raziskav kaže, da je temu tako. V nedavnem primeru so morali udeleženci raziskave ponavljati tipkanje določene sekvence na tipkovnici. Skupina preiskovancev, naučenih zjutraj in testiranih 12 ur kasneje, ni pokazala nobenih pomembnih izboljšav. Toda po prespani celi noči se je njihova učinkovitost izboljšala za skoraj dvajset odstotkov. Druga skupina, naučena zvečer, pa je izboljšala svojo izvedbo za dvajset odstotkov po prespani celi noči. Toda v nadaljnih 12-ih urah budnosti se izvedba te skupine ni nič več izboljševala. To kaže na to, da spanje- in ne čas sam po sebi- pomaga pri učenju.

Spanje morda omogoča možganom, da ponovno obdelujejo na novo naučene informacije, tako da se spominske sledi le-teh utrdijo in ohranijo. Raziskave, ki uporabljajo tehnologijo, ki omogoči vpogled v samo dejavnost možganov, podpirajo to idejo. V neki raziskavi so znanstveniki najprej ugotovili, da je spanje izboljšalo izvedbo nalog, ki testirajo proceduralni spomin. Nato so uporabili tehniko slikanja možganov, s katero so prikazali, da se nekatera mesta možganov, ki so aktivna med samim učenjem naloge, reaktivirajo ponovno med spanjem. Študije na živalih, ki omogočajo še globlji vpogled, so prav tako odkrile dokaze za ponovno obdelovanje informacij, t.i. reprocesiranje. Na primer, raziskovalci so natančno preučili aktivnost podganjih možganskih celic, medtem ko so se le-te učile teči po progi in medtem ko so spale. Vzorci aktivnosti so se ujemali. Prav tako je preiskava možganske celične aktivnosti ptic ščinkavcev pokazala, da si med spanjem ptice ponovno ‘prepevajo’, ponavljajo pesmi v svojih glavah, po možnosti da s tem utrdijo in ohranijo spomin teh pesmi.

Če sklepamo po nedavni študiji, je celo kratek dremež sredi dneva lahko koristen pri določenih vrstah učenja. Odkrili so namreč, da se uspeh izvedbe naloge proceduralnega spomina slabša v času 4-ih zaporednih treningov v enem dnevu. Mogoče se tovrstno ‘izgorevanje’ pojavi zato, ker lahko možgani sprejmejo le omejeno količino informacij, preden dobijo možnost, da se spomin o teh informacijah ponavlja, obnovi in s tem zavaruje ter utrdi skozi spanje. Izkazalo se je, da polurni dremež po drugi epizodi treninga prepreči nadaljnje poslabševanje izvedbe. Enourni dremež pa je izboljšal izvedbo pri naslednjih treningih v dnevu.

Raziskovalci načrtujejo vrsto drugih študij, ki bi lahko še nadalje potrdile in razjasnile vlogo spanja pri učenju. Toda kot pravijo, že dosedanji dokazi dajejo dovolj argumentov za to, da je čas, da ugasnemo televizijo in ujamemo nekaj krepčilnega spanca…ZZZ…

Po spletni strani Brain Briefings z dovoljenjem avtorja povzel Simon Brežan.

Jure Bon
12. 3. 2005, 09:57:56

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)