Program dogodkov Tedna možganov 2006

Ponedeljek, 13. 3. 2006 "Notranji svet možganov"
Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

15:00 - 20:00 Javna predstavitev akcije tedna možganov 2006 in različnih zanimivih vsebin, povezanih z delovanjem živčnega sistema

Predstavitve različnih vidikov delovanja živčnega sistema od anatomije do nevrotransmisije, možganske poškodbe, duševne motnje, odvisnost, kognitivne funkcije,.... Sodelujejo: raziskovalci in strokovnjaki Inštituta za medicinske vede ZRC-SAZU, Medicinske fakultete, Psihiatrične klinike, Nevrološke klinike, Oddelka za rehabilitacijo po možganski poškodbi, IRSR, ki bodo tudi na voljo za vprašanja in diskusijo z obiskovalci prireditve ob čaju in glasbi....

Torek, 14. 3. 2006 "Nevroznanost v sloveniji"
Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana(Gosposka 16)

Serijo predavanj od celične nevrobiologije do kognitivne nevrofiziologije moderira mag. Jure Bon.

15:00 Optične mikroskopske metode za študij posameznih celic osrednjega živčevja
doc. dr. Marko Kreft; prof. dr. Robert Zorec, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

Optična mikroskopija visoke ločljivosti, ki omogoča opazovanje struktur tudi v živem tkivu in celicah, je postala standardna raziskovalna metoda v biomedicini. Razvoj optike, uporaba laserjev in visoko zmogljivih računalnikov so omogočili visoko ločljivost slike. Uporaba molekulskih sond omogoča spremljanje fizioloških procesov celic. S konfokalnim mikroskopom lahko časovno snemamo sliko v treh dimenzijah. Za vsako prostorsko točko lahko beležimo še informacijo o spektru valovnih dolžin fluorescence.

16:00 Raziskovanje možganov - od elektrike do spomina
Simon Brežan, Vita Štukovnik, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana.

Električna aktivnost živčnih celic predstavlja enega osnovnih mehanizmov delovanja možganov, ki posredujejo različne duševne procese (npr. zaznavanje, spomin, čustvovanje, odločanje). Beležimo in preučujemo jo lahko s pomočjo metode elektroencefalografije (EEG). Sodobni pogled na delovanje možganov pravi, da posamezno funkcijo posredujejo prostorsko ločeni možganski centri, ki pa delujejo sočasno. Na kakšen način je torej usklajeno njihovo delovanje? Predstavljena bo novejša metoda EEG-koherence za preučevanje tovrstne komunikacije v možganih, na primeru procesov spomina.

17:00 Kaj se dogaja v možganih med spanjem?
asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana

Včasih je prevladovalo mnenje, da možgani med spanjem počivajo. Danes vemo, da je spanje aktiven proces in da so nekateri centri v možganih med spanjem celo bolj aktivni kot med budnostjo. Predstavljeno bo delo v somnološkem laboratoriju, kjer pri preiskovancih med spanjem preučujemo različne fiziološke parametre in posredno sklepamo na patološke procese.

18:00 Kje in kako se dogaja bolečina?
znan. svet. dr. Duška Meh, Inštitut za rehabilitacijo in Medicinska fakulteta v Ljubljani

Bolečina nas spremlja od rojstva do smrti. Zakaj? Kje sploh nastane? Zakaj ni vedno enaka? Zakaj in ali res sploh ne boli vseh enako? Zakaj jo občutimo tudi, ko ni vzroka? Zakaj boli okončina, ki je ni? Zakaj boli, ko sem zelo žalosten? Zakaj sem žalosten, ko boli? Zakaj bolečine ne vidim, ko me boli? Jo lahko sploh vidim? Kako dolgo traja? Av, koliko vprašanj! In kaj sploh je "av"?

19:00 nevrobiološke raziskave v svetu in pri nas
prof. dr. Zoran Grubič, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

Izhodišče za predavanje bo štiridesetminutni film na temo zdravljenja poškodbe hrbtenjače s terapevtskim kloniranjem; sledilo bo razmišljanje o pomenu raziskav na področju nevrobiologije v svetu in pri nas.

20:00 W.A. Mozart: izvid kognitivnega nevrofiziologa
doc. dr. Zvezdan Pirtošek, SPS Nevrološka klinika, Klinični center, Ljubljana

W. A. Mozart je ustvaril čudovito glasbo, kjer se kaotični tokovi pogosto zlivajo v formalno čvrsto strukturo spet odkrite fuge. V družbi je bil motorično nemiren, muhavo razpoložen, pogosto se je spakoval in si izmišljeval nove besede. Njegova pisma in besedila razkrivajo nepričakovano in izrazito vulgarnost. V predavanju se bomo vprašali, če je Mozart imel nevrološko motnjo in če lahko sodobna kognitivna elektrofiziologija osvetli značilnosti take motnje. Kakšen bi bil nevrološki in nevrofiziološki izvid za WA Mozarta?

Sreda, 15. marca 2006 "Duševne motnje moderne dobe"
Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana

Delavnici moderira doc. dr. Mojca Z. Dernovšek

16.00 - Delavnica: Prepoznavanje in premagovanje stresa in travme
prof. dr. Rok Tavčar, doc. dr. Mojca Z. Dernovšek; Damjana Orel, Marija Gorše Muhič, Simona Pečenik, Psihiatrična klinika Ljubljana

Kateri dogodek za posameznika predstavlja stres in kateri travmo, je odvisno od zunanjih okoliščin in posameznikovih značilnosti. Soočanje s stresom in travmo je lahko takšno, da so posledice minimalne, lahko pa je posameznik dolgo oviran v vsakdanjem delovanju. Pomembno je, da nekatere vrste stresa lahko tudi preprečimo.

18:00 Delavnica: prepoznavanje in premagovanje anksioznosti
doc. dr. Mojca Dernovšek, Damjana Orel, Marija Gorše Muhič, Simona Pečenik. Psihiatrična klinika Ljubljana

Motnje, kjer je prisotna povečana tesnoba do te mere, da moti vsakodnevno delovanje posameznika, spadajo med najpogostejše duševne motnje moderne dobe. Mednje sodijo: panična motnja, socialna fobija in generalizirana anksiozna motnja. Pomebno je prepoznavanje in premagovanje teh težav. Posameznik mora veliko storiti sam, zdravila imajo pri tem omejene možnosti.

Četrtek, 16. marca 2006 "Odvisnost"
Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana

Predavanje in razpravo po filmski projekciji moderira: dr. Lilijana Šprah

16:00 Možgani med ugodjem, odvisnostjo in psihozo
asist. dr. Peter Pregelj, Psihiatrična klinika Ljubljana

Odvisnost od psihoaktivnih snovi (PAS) je zapletena motnja s pomembnimi psihosocialnimi vzroki in posledicami. Nevrobiološki pogled poudarja, da je odvisnost v osnovi patofiziološki pojav (motnja v delovanju možganov), ki ga povzroča kronična izpostavitev ranljivega substrata (možganov) biološkemu dejavniku (PAS). Predavanje bo predstavilo delovanje možganskega sistema za nagrajevanje (motivacijski sistem) ter mehanizme na celični ravni, ki so ob kronični ponavljajoči se rabi PAS nevrobiološka podlaga za odvisnost. Še posebej dobro sta raziskana dva farmakološka mehanizma delovanja PAS na možgane, ki potekata prek dopaminergičnega in endogenega opioidnega sistema.

17:30 Kdo ali kaj zares prepoveduje in ukazuje užitek?!
Maj Virant, Društvo preventivno raziskovalnih dejavnosti (SMSPIP)

"Tisti, s katerimi ste nas strašili" je slovenski dokumentarni film, ki predstavlja večplasten pogled na rabo in zlorabo drog. V filmu se prepletajo osebne izpovedi "tistih strašljivih" odvisnikov in različni vidiki razumevanja odvisnosti in užitka, kot ga razumejo strokovnjaki iz medicinskih, družboslovnih in humanističnih področij. Kaj je tisto, v čemer je zaželeno uživati? Kakšno vlogo imajo pri tem možgani? So možgani vsemogočni? Oglejmo si to v sliki in besedi.

Petek, 17. marca 2006 "Motnje v delovanju živčnega sistema niso poceni"
Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana

Predavanja moderira: prof. dr. Maja Bresjanac

16:00 Uvodni nagovor
prof. dr. Maja Bresjanac,Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

16:30 Kakovost življenja po nezgodni možganski poškodbi - je manj bistvena od preživetja samega?
as. mag. Klemen Grabljevec, prim. mag. Viktorija Košorok, Inštitut RS za rehabilitacijo

Sodobna znanja urgentne in intenzivistične medicine, dostopna slikovna diagnostika in izpopolnjenje nevrokirurške tehnike omogočajo preživetje vedno večjemu številu bolnikov po hudi možganski poškodbi, ki po zaključenem akutnem zdravljenju in rehabilitaciji ostanejo pomembno gibalno in kognitivno ovirani. Razumljivo je, da se med akutnim zdravljenjem ne oziramo na njegovo ceno, manj razumljivo in znano pa je, da preživeli bolniki potrebujejo dolgotrajno celostno rehabilitacijsko obravnavo in trajno opremo z medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki pa jo omejujejo pravila in "standardi" Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

17.15 Prepovedane droge in javna sredstva
Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič, Inštitut za varovanje zdravja RS

Problematika prepovedanih drog je globalen problem in oškoduje tako posameznika, njegove svojce, kot širšo družbo, posredno ali neposredno. Za usklajeno in učinkovito medresorsko in interdisciplinarno obvladovanje problematike znotraj posamezne države ali med posameznimi državami sta potrebni ustrezna politična in finančna podpora. Pomemben korak je zagotovitev proračunskih sredstev in prevzemanje odgovornosti za namensko porabo sredstev; ustrezno spremljanje stroškov in učinkovitosti aktivnosti in programov pa je tudi pravica in dolžnost civilne družbe.

18.00 Duševne motnje in stroški
prof. dr. Rok Tavčar, prim. Andrej Žmitek, Psihiatrična klinika Ljubljana in Psihiatrična bolnišnica Begunje

Duševne motnje so povezane z velikimi stroški, ki nastanejo tako na račun zdravljenja (direktni stroški), kot na račun izgubljene produktivnosti (ker zaradi prisotne motnje posameznik začasno ali trajno ne more delati). Analiza stroškov je težavna, ker so razdrobljeni na več sektorjev - zdravstveni, socialni in pravosodni - a po ocenah britanskih strokovnjakov naj bi za duševno zdravje država porabila celo več kot za vojaške namene. Ko ocenjujemo koristnost posameznih programov za pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, ne moremo mimo ocene stroškov.

18:45 Slovenski svet za možgane - poročilo o stanju pobude
prof. dr. David B. Vodušek, dr. med. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana

Na jesenskem nevroznanstvenem srečanju SiNAPSE je bila predstavljena informacija o pomenu Evropskega sveta za možgane (European Brain Council, EBC) in njegovih dosedanjih uspehih pri promoviranju področja nevroznanosti v Evropi. Dana je bila pobuda za organizacijo Slovenskega sveta za možgane (SSM), ki bi združeval slovenska strokovna združenja od bazične nevroznanosti do psihologije z društvi bolnikov in tudi industrijo. Pobudo so tedaj podprli prisotni predstavniki združenj in društev. Na sedanjem srečanju bomo poročali o aktualnem delu EBC in dopolnili listo društev kandidatov za članstvo v SSM. Ponovno bomo opredelili okvirno vsebino poslanstva SSM ter se dogovorili za nadaljne postopke, potrebne za formalno ustanovitev.

Grega Repovš
9. 3. 2006, 21:11:21

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)