Teden možganov na kolesih

Teden možganov na kolesih je serija javnih predavanj, ki so potekala po različnih krajih Slovenije.

POSTOJNA (Višja strokovna šola, Ljubljanska 2)

12. 3. 2007 ob 17.00: Alzheimerjeva demenca in zgodba o Auguste D. (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika, Ljubljana). Leta 1906 je dr. Alois Alzheimer opisal bolnico Augusto D., ki je imela nenavadno napredujočo duševno bolezen s halucinacijami, blodnjami, spominskimi motnjami in spremenjeno osebnostjo. To je bil prvi opis bolezni, ki so jo kasneje poimenovali Alzheimerjeva demenca in je najpogostejša vrsta demence. V predavanju so bile s pomočjo tega zgodovinskega primera predstavljene značilnosti demenc. 12. 3. 2007 ob 18.30: W.A. Mozart: izvid kognitivnega nevrofiziologa (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika, Ljubljana). W. A. Mozart je ustvaril čudovito glasbo, kjer se kaotični tokovi pogosto zlivajo v formalno čvrsto strukturo spet odkrite fuge. V družbi je bil motorično nemiren, muhavo razpoložen, pogosto se je spakoval in si izmišljeval nove besede. Njegova pisma in besedila razkrivajo nepričakovano in izrazito vulgarnost. V predavanju smo se vprašali, če je Mozart imel nevrološko motnjo in če lahko sodobna kognitivna elektrofiziologija osvetli značilnosti take motnje. Kakšen bi bil nevrološki in nevrofiziološki izvid za W.A. Mozarta?

14. 3. 2007 ob 17.00: Fantomski ud in popolni spomin (Milavec Maja, štud. psihologije, Oddelek za psihologijo, FF Ljubljana). Vsebina predavanja v poglavju Omožganjena Ljubljana.

RAVNE NA KOROŠKEM (osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Na gradu 1)

12. 3. 2007 ob 17.00: Zdravila, ki delujejo na možgane. (izr. prof. Mojca Kržan, dr. med. Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta Ljubljana). V predavanju so bila predstavljena najpogosteje uporabljena zdravila, ki učinkujejo na osrednje živčevje. Predstavljeni so bili njihovi želeni in neželeni učinki ter opozorila na morebitne nevarnosti, predvsem pri samozdravljenju in rekreativnem jemanju. 12. 3. 2007 ob 18.00: Med ugodjem, odvisnostjo in psihozo (doc. dr. Peter Pregelj, dr. med., spec. psihiatr., Psihiatrična klinika Ljubljana, Inštitut za patološko fiziologijo MF Ljubljana). Podobni živčni prenašalci sodelujejo pri doživljanju ugodja in v razvoju odvisnosti od psihoaktivnih snovi (PAS) ter nastanku psihotičnih motenj. Odvisnost PAS je zapletena motnja s pomembnimi psihosocialnimi vzroki in posledicami. Predavanje je predstavilo delovanje možganskega sistema za nagrajevanje ter celične mehanizme, ki so ob kronični ponavljajoči se rabi PAS lahko nevrobiološka podlaga za odvisnost.

BREŽICE (Mladinski center, Gubčeva 10a, sejna soba)

13. 3. 2007 ob 17.00: Možgani, epilepsija in mi (dr. Fajko Bajrovič, dr. med., spec. nevrolog, mag. Bogdan Lorber, dr. med, spec. nevrolog,prim. Igor M Ravnik, dr. med., spec. pediater, Ljubica Vrba, dipl. psih., spec. klin. psih., Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije). Vsebina predavanja v Omožganjena Ljubljana. 14. 3. 2007 ob 19.00: Spanje in imunski sistem (Pavel Kavčič, dr.med., Bojan Rojc, dr.med., Splošna bolnica Izola). Vsebina predavanja v poglavju Omožganjena Ljubljana.

MURSKA SOBOTA (Dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice, Zvezna ulica 10)

13. 3. 2007 ob 15.00: Živeti med in z drugimi po možganski poškodbi ali bolezni (dr. Radonjič – Miholič, spec. klin. psih., Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana). Možgani so naše neprecenljivo bogastvo, ki se ga pogosto ne zavedamo dovolj. V njih se skriva ključ do raja ali pekla. Omogočajo nam, da se zavedamo sebe in sveta, razvijamo čustva, izberemo svoje poti. Poškodbe ali bolezni možganov lahko pomembno spremenijo življenje bolniku in njegovim bližnjim. Srečanje z drugačnostjo nas lahko plaši. Če pa pozorno prisluhnemo, se potrudimo razumeti in podoživeti, nas drugačnost dopolnjuje in nam obogati doživljanje.

NOVA GORICA (Mladinski center, Bazoviška ulica 4)

15. 3. 2007 ob 17.00: Raziskovanje možganov - od elektrike do spomina (Simon Brežan, abs. medicine, Medicinska fakulteta v Ljubljani; Vita Štukovnik, univ. dipl. psih., Inštitut za klinično nevrofioziolgijo Ljubljana). Električna aktivnost živčnih celic – nevronov – predstavlja enega osnovnih mehanizmov delovanja možganov, ki posredujejo različne duševne procese. Beležimo in preučujemo jo lahko s pomočjo metode elektroencefalografije (EEG). Sodobni pogled na delovanje možganov pravi, da posamezno funkcijo posredujejo prostorsko ločeni možganski centri, ki pa delujejo sočasno. Na kakšen način je torej usklajeno njihovo delovanje? Predstavljena je bila novejša metoda EEG-koherence za preučevanje tovrstne komunikacije v možganih, na primeru procesov spomina. 15. 3. 2007 ob 18.00: Spanje in imunski sistem (Pavel Kavčič, dr.med., Bojan Rojc, dr.med., Splošna bolnica Izola). Vsebina predavanja v poglavju Omožganjena Ljubljana.

Jure Bon
28. 2. 2007, 20:52:45

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)