Delovni spomin: spoznanja, izzivi in možne smeri raziskovanja
Grega Repovš, Dejan Georgiev, 18. 1. 2012
Izr. prof. dr. Grega Repovš, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Delovni spomin tvori podlago vrsti kognitivnih sposobnosti, ki so ključne za uspešno spoprijemanje z izzivi vsakdana. Po mnenju številnih avtorjev podaja podlago voljnemu vedenju in izvršilnim sposobnostim, ki omogočajo oblikovanje, izvedbo in nadzor k cilju usmerjenega vedenja. Delovni spomin visoko korelira s splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in je med prvimi prizadet v različnih boleznih in poškodbah možganov od shizofrenije do Parkinsonove bolezni. Zaradi svoje osrednje vloge predstavlja pomemben dejavnik kvalitete življenja in enega osrednjih raziskovalnih področij kognitivne nevroznanosti. Namen predavanja je podati kratek pregled temeljnih teoretičnih izhodišč, orisati nekatera osnovna in novejša spoznanja o delovanju delovnega spomina ter nakazati možne izzive in smeri njegovega raziskovanja.
Dejan Georgiev, dr.med. Klinični oddelek za bolezni živčevja Univerzitetni klinični center Ljubljana
Parkinsonova bolezen (PB) je kronična in progresivna bolezen za katero je značilen primanjkljaj dopamina, novejša spoznanja pa kažejo, da bolezen vključuje tudi prizadetost acetilholinskega in serotoninskega nevrotransmisterskega sistema. Že zgodaj v poteku bolezni so prisotne tudi blage kognitivne motnje, predvsem motnje izvršilnih procesov in delovnega spomina. Voglova paradigma vidnega delovnega spomina (VDS) je robustna metoda ocenjevanja VDS s pomočjo EEG. Temelji na opazovanju t.i. kontralateralne odložene aktivnosti (KOA), in omogoča tekoče spremljanje obremenjenosti delovnega spomina v procesu izvedbe naloge. Izsledki doslej kažejo, da je VDS pri bolnikih s PB oškodovan na račun kapacitete in filtriranja vidnega delovnega spomina, ni pa znano, kako na vidni delovni spomin vplivajo različne oblike medikamentozne terapije. Spremljanje njihovega vpliva nam ponuja možnost raziskovanja odvisnosti VDS od različnih nevrotransmiterskih sistemov, oškodovanih v PB .
Moderator: Barbara Dolenc, univ.dipl.psih.
Pretočite si lahko informativni poster z napovednikom.
You can download an invitation for the seminar in English.
Nevroznanstveni seminar: Molekularno slikanje in uporaba umetne inteligence pri analizi slik
Javier Arbizu, Robert Jeraj, 11. 4. 2023
Samomorilno vedenje: preučevanje ozadja
Katarina Kouter, Vita Poštuvan, Borut Škodlar, 15. 1. 2019
Ali nevroni preraščajo pravo?
Miha Hafner, Toma Strle, 8. 11. 2018
Znanost znanosti
Andraž Matkovič, Olga Markič, 16. 1. 2018
Arhiv seminarjev
2017Delovni spomin: spoznanja, izzivi in možne smeri raziskovanja
Grega Repovš, Dejan Georgiev, 18. 1. 2012
© SiNAPSA 2003-2012