Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Žuželke - modelni organizmi za proučevanje živčnih mrež in njihove evolucije

Maja Zorović, Nataša Stritih, 25. 4. 2012

Žuželke - modelni organizmi za proučevanje živčnih mrež in njihove evolucije

dr. Maja Zorović in dr. Nataša Stritih, Nacionalni inštitut za biologijo

Prezentacija dr. Maje Zorovič:

Zaradi relativno majhnega števila živčnih celic v centralnem živčevju služijo žuželke že desetletja kot idealni modelni organizmi za preučevanje delovanja živčnih sistemov in njihovih osnovnih gradnikov - nevronov. Večina nevronov v živčnem sistemu žuželk se pojavlja kot celice, ki jih z enako morfologijo, sinaptičnimi povezavami, molekularnimi lastnosti in funkcijo najdemo pri vsakem osebku določene vrste. S študijem delovanja posamičnih nevronov tako lahko raziskujemo delovanje funkcionalnih omrežij, s primerjavo homolognih nevronov v različnih segmentih živčevja oz. med različnimi vrstami žuželk pa ugotavljamo mehanizme evolucijskega razvoja živčevja. Nevrofiziološke raziskave zajemajo tudi področje vedenja, s čimer se ukvarja nevroetologija, ki poskuša vedenje živali razlagati na osnovi poznavanja delovanja živčnih elementov oz. živčnih mrež. Sodelavki z Oddelka za Entomologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo vam bova v predavanju predstavili raziskave vibracijskih in slušnih omrežij žuželk, od nivoja zaznave dražljaja z ustreznimi receptorskimi organi, prenosa prek različnih nivojev centralnega procesiranja v osrednjem živčevju, do aktivacije motonevronov in posledično sprožanja vedenja, ki ga v določenih primerih lahko relativno enostavno opazujemo in kvantificiramo. Te raziskave opravljamo pri dveh modelnih žuželkah: prva je muren, katerega akustična komunikacija je predmet intenzivnih raziskav že od začetnih bistroumnih poskusov našega znanstvenika Ivana Regna. Druga žuželka, ki jo bova predstavili, pa je stenica, zelena smrdljivka, danes kozmopolitski škodljivec na najrazličnejših poljščinah. Ker nima razvitih ušes, se sporazumeva s produkcijo vibracijskih signalov, ki se prenašajo po rastlinah. Tretja modelna skupina pa so gluhe jamske kobilice, kot evolucijsko najstarejši še živeči sorodniki murnov in kobilic. Njihovo omrežje za zaznavo in procesiranje vibracij podlage predstavlja evolucijsko predstopnjo slušnih sistemov teh žuželk, ki nam s primerjalnega vidika omogočajo pomemben vpogled v evolucijski razvoj živčnih mrež.

Moderator: prof. dr. Andrej Čokl

Pretočite si lahko informativni poster z napovednikom.


© SiNAPSA 2003-2012