Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2014: V omrežju

Murska Sobota, 14. 3. 2014

Pokrajinska in študija knjižnica, Zvezna ulica 10, Murska Sobota

17:00 Barbara Horvat: Možgani v mreži navezanosti

Navezanost predstavlja čustveno vez med objekti z namenom vzpostavljanja občutka varnosti in zaščite. Prototip navezanosti ponazarja odnos med materjo in dojenčkom. Čeprav se ta odnos začne na začetku našega življenja in je ključen v posameznikovem otroštvu, ostaja potreba po navezanosti prisotna skozi vse življenje. Iz tega razloga je njena kakovost velikega pomena. Razlikujemo varno obliko navezanosti in tri oblike nevarne navezanosti – izogibajoč, ambivalenten in dezorganiziran stil navezanosti. Oblika navezanosti pomembno oblikuje: vse nadaljnje odnose, našo sposobnost osredotočanja, zavedanje naših čustev, zmožnost samopomiritve, kapacitete za regeneracijo po težkih izkušnjah, sočasno pa lahko predstavlja dejavnik tveganja za razvoj psihopatologije. Vse več raziskav podpira teorijo, da je ključno izhodišče teh razlik v delovanju posameznikovih možganov, ki je pri osebah z varno navezanostjo drugačno kot pri tistih, pri katerih prevladujejo značilnosti nevarne navezanosti. Osnova nevarnega navezovanja je neustrezna ali pomanjkljiva čustvena regulacija, ki povzroči spremembe v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter poruši ravnovesje izločanja hormonov ter oškoduje delovanje limbičnega sistema. Čeprav bi se naj oblika navezanosti iz otroštva prenesla v odraslo dobo in v navezovanje s partnerji, je skozi daljši proces doživljanja sprejetosti ter zaupnosti obliko navezanosti možno spreminjati. Omenjeno lahko dosežemo bodisi skozi terapevtski odnos v procesu psihoterapije, bodisi ob stabilni ter čustveno ustrezno odzivni osebi iz osebnega življenja.

Barbara Horvat je psihologinja, ki dela na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.

18:00 Dominika Novak-Pihler: Tresoča roka

Tresenje oziroma ponavljajoče se ritmično gibanje različnih delov telesa imenujemo tremor in je sam po sebi nenevarno stanje. Ko pa zaradi tresenja začnemo polivati juho, ko ne moremo spiti kave in ko postane pisanje le kracanje, tremor postane obremenjujoč, povzroča dodaten stres, kar negativno vpliva na samozavest, nas spravlja v zadrego in predstavlja razlog za skrb za naše zdravje. Najpogosteje prizadene roke, noge, lahko tudi glavo, obraz in trup. Je najpogostejša oblika nehotenega gibanja. Tremor se lahko slabša in povzroča težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Obstaja več oblik tremorja in zanj obstajajo številni vzroki. Delimo ga na več načinov, npr. glede na to, kdaj se pojavlja – v mirovanju ali gibanju, katere dele telesa prizadene, kaj ga povzroča in kakšna je njegova frekvenca.
Ogledali si bomo najpogostejše oblike tremorja - esencialni tremor, parkinsonski tremor, fiziološki tremor. Prav tako bomo pogledali, kakšno diagnostiko imamo na razpolago in po kakšnih načinih zdravljenja tremorja nevrologi posegamo.

Dominika Novak-Pihler je nevrologinja, ki se največ ukvarja z epilepsijo.

V četrtek 13. marca 2014 pa se bo v Domu starejših Rakičan pričela že tretja skupina programa Nevrobika – urimo sive celice. Več o programu na povezavi.


© SiNAPSA 2003-2012