Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Svetovni dan spanja

Spremljajoči dogodki, 17. 3. 2017

Letošnji svetovni dan spanja (17. marec) Svetovna zveza za medicino spanja (WASM) obeležuje s sloganom »Spite trdno in negujte življenje«. Ob tej priložnosti vsako leto spregovorimo o pomenu spanja, o težavah pomanjkanja spanja in vedno bolj pogostih motnjah spanja. Znanost je namreč dokazala, da trden spanec pomembno vpliva na našo dejavnost čez dan ter da se zdravje in dobro počutje začneta s spanjem.

Pomanjkanje trdnega spanja prispeva k nižji kakovosti življenja zaradi slabše učne uspešnosti ali delovne učinkovitosti. V nekaterih primerih lahko povzroči hudo prekomerno dnevno zaspanost, ki je povezana s številnimi nesrečami na delovnem mestu in v prometu.

Slovenska skupina za spanje, ki deluje pod okriljem Sekcije za klinično nevrofiziologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, si že nekaj let prizadeva za osveščanje laične in strokovne javnosti, da je treba težave s spanjem jemati resno. »Težave s spanjem, ki jih ne moremo pripisati neustrezni higieni spanja in budnosti, je potrebno poročati izbranemu družinskemu zdravniku. Ta osebo s sumom na motnjo spanja napoti k specialistu nevrologu somnologu ali pulmologu somnologu ter usposobljenim zdravnikom specialistom nevrologom in pulmologom. Pri tem se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem izobraženega kadra s področja motenj spanja in premajhnim številom laboratorijev za motnje spanja. Skladno z evropskimi smernicami, ki priporočajo en laboratorij na 100 000 prebivalcev, bi morali v Sloveniji nujno povečati zmogljivosti za celostno obravnavo motenj spanja, saj je trenutno Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana edina ustanova pri nas, ki ima akreditiran laboratorij za motnje spanja in zagotavlja celostno obravnavo odraslih bolnikov z nevrološkimi motnjami spanja,« je razložila izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, Center za motnje spanja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

Zakaj je spanje tako pomembno? Ker je nujno potreben proces za preživetje.

  • V spanju se obnavljajo celice telesa in kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega.
  • Spanje vpliva na izločanje hormonov (melatonin, kortizol, rastni hormon ..)
  • V spanju se izloča nevrodegenerativna substance beta amiloid, ki povzroča degenerativne bolezni možganov, predvsem demenco.
  • S spanjem je povezano energijsko ravnotežje: ponoči energijo kopičimo, da jo lahko čez dan porabljamo.
  • Pri posameznikih s pomanjkanjem ali motnjami spanja se pojavijo presnovne nepravilnosti, največkrat sta to debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Glavne mediatorje škodljivih presnovnih učinkov zaradi nezadostnega spanja povezujejo z aktivnostjo nevroendokrinega sistema, kamor spada tudi stresni odziv, ki vpliva na povečan apetit.
  • Pomanjkanje spanja povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza.

Kar 90 različnih motenj spanja
Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja (ICSD 2014) poznamo kar 90 različnih motenj. Motnja spanja pomeni, da je zaradi spanja ponoči moteno naše delovanje čez dan. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se sooča do 20 odstotkov odrasle populacije. Vse več je motenj dihanja v spanju s pridruženo prekomerno dnevno zaspanostjo (med moškimi 14 odstotkov in med ženskami 5 odstotkov). Vsakodnevno prekomerno dnevno zaspanost povzročajo tudi motnje gibanja v spanju (sindrom nemirnih nog in pridruženi periodični gibi udov v spanju), za katerimi trpi 5 do 10 odstotkov odrasle populacije. Naraščajo tudi cirkadiane motnje spanja, ki so vezane na nereden ritem budnosti in spanja zaradi dela v izmenah, nočnega dela ali pa samo neurejenega ritma, ki ga narekuje sodobno življenje z uporabo spleta pozno v noč.1, 2

Posledice motenj spanja so lahko zelo hude
Neprepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v srčno—žilne bolezni. Motnje dihanja v spanju so nevarne za možgansko kap, srčni infarkt in nenadno smrt s spanju. Huda prekomerna dnevna zaspanost je lahko tudi vzrok nesreč na delovnem mestu in v prometu, in prav zato je bil lani posodobljen Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil3, usklajen z evropsko direktivo, ki prinaša spremembe na področju bolezni, ki povzročajo prekomerno dnevno zaspanost. Ob prisotnosti simptomov patološke prekomerne dnevne zaspanosti oseba ne izpolnjuje več pogojev za neomejeno vozniško dovoljenje oziroma se ji izda začasna nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Pri tem evropska direktiva spodbuja tesnejše sodelovanje različnih zdravstvenih strok za čim bolj celostno obravnavo motenj spanja.

Evropski dan narkolepsije (19. marec 2017) – V Sloveniji verjetno okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo, čeprav jih je s postavljeno diagnozo le okoli 60
V Sloveniji je trenutno okoli 60 bolnikov s potrjeno diagnozo narkolepsije. Retrospektivna raziskava vseh bolnikov z diagnozo narkolepsije, ki so bili obravnavani v Centru za motnje spanja na UKC Ljubljana, je razkrila, da je prevalenca pri nas (1,85/100.000) bistveno pod povprečjem drugih razvitih držav, kjer je ocenjena na 0,02 do 0,05 % populacije (Evropa, ZDA, Azija). Glavni simptom narkolepsije je huda prekomerna dnevna zaspanost, ki jo subjektivno ocenimo s pomočjo Epworthove lestvice zaspanosti (www.zaspan.si) in jo skupaj s preostalimi simptomi narkolepsije učinkovito zdravimo. Za potrditev diagnoze je potrebno polisomnografsko snemanje v laboratoriju za motnje spanja.4-6

Več informacij o svetovnem dnevu spanja in evropskem dnevu narkolepsije, vključno z dodatnimi medijskimi viri, lahko preberete na:

10 ZAPOVEDI ZDRAVEGA SPANJA PRI ODRASLIH (povzeto po priporočilih WASM)

  1. Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.
  2. Če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek ne traja dlje od 45 minut.
  3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač vsaj štiri ure pred spanjem in ne kadite.
  4. Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.
  5. Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Dovoljen je lahek obrok pred spanjem.
  6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.
  7. Uporabljajte udobno posteljnino.
  8. Ugotovite, katera je najbolj prijetna temperatura spanja za vas, in spalnico vedno dobro prezračite.
  9. Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo najbolj, kar je možno.
  10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.

Viri:

  1. Pepprard PE et al. Increased Prevalence of Sleep-Disordered Breathing in Adults. Am J Epidemiol. 2013;177(9): 1006-1014
  2. Garcia-Borreguero D et al. New concepts in the menagement of RLS. BMJ 2017;356: j104
  3. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Uradni list RS, št. 12/16 z dne 18.2.2016
  4. Dolenc-Grošelj L., Todosijević M. Bolniki z narkolepsijo v Sloveniji. Zdrav Vestnik 2014; 83: 776-781
  5. Khatami R et al. The European Narcolepy Network (EU-NN) database. J Sleep Res. 2016; Jan 26.
  6. http://www2.kclj.si/ikn/INFO/MotnjeSpanja/Narkolepsija.htm

© SiNAPSA 2003-2012