Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2018: Na sanjah svet stoji

Koper, 15. 3. 2018

Fakulteta za humanistične študije - Tramontana, Titov trg 5

16:00-16:05 Kratek nagovor,
Darinka Radoja, podpredsednica Društva biopsihologov Slovenije

16:05-17:00 Nočno življenje astroglije in spomin
akad. Robert Zorec
Zapis spomina (engram) v možganih ni povezan le z nevroni pač pa tudi z astrociti, celicami nevroglije, ki so bile skoraj stoletje znanstveno spregledane. Med spanjem astroglija poskrbi za odstranjevanje presnovkov. Ko smo budni, senzorična stimulacija ob povečani pozornosti in ob osredotočanju, aktivira tudi astrocite, ki so med seboj povezani v mrežo in vplivajo na tvorbo spominskih zapisov. Sinhronost koordinacije med glijo in nevroni upada s staranjem in z boleznimi živčevja. Bi to lahko upočasnili s stmulacijo astroglie? Predavanje bo odstrnilo tudi nekaj novih možnosti.

17:00-18:00 Sanje danes: kaj (sploh) vemo o njih?
Sara Fabjan, študentka kognitivne znanosti
Naredili bomo pregled glavnih sodobnih teorij sanj. Vprašali se bomo, kako nam vsaka izmed njih odgovori na vprašanja o tem, zakaj sanje nastajajo, kakšna je njihova funkcija v človeškem življenju in kaj se dogaja v sanjajočih možganih.

18:00-19:00 Mislimo za spremembo
Gregor Završnik
Vsakdo od nas je že kdaj sanjaril o stvareh, ki si jih je želel. Naredili smo si pravi film z namišljeno scenografijo, glasbo ali afirmacijam in si morda celo predstavljali vonjave. Vse to je v nas vzbudilo prijetne občutke, do katerih smo čutili pravo nostalgijo v trenutku, ko nas je nekaj zbudilo iz tega stanja. Ugotovljeno je bilo, da ima sanjarjenje kot vse razmišljanje nasploh neko določeno strukturo, ki jo lahko s pridom uporabimo v pravem trenutku. S poznavanjem in uporabo tega jezika lahko pridobimo nek občutek ali niz občutkov skoraj na zahtevo. Ali bi bilo koristno, če bi lahko na zahtevo dostopali do čustvenih stanj samozavesti, motivacije, sproščenosti, odločnosti, ko jih najbolj potrebujemo. Spoznajte v pričujočem predavanju, kako lahko z jezikom sanj razmišljamo namenoma in dosežemo spremembo.

19:00-20:00 Sanje in spremenjena stanja zavesti v budnosti: kdo koga sanja?
dr. Vid V. Vodušek, psiholog
Sanjski svet predstavlja prvi stik človeka s fantazijskim ozadjem njegovega budnega uma: praviloma je ta stik strašljiv, saj odraščajoči predstavni svet sooča z možnostmi obrata in zloma vseh zakonov narave, ki jih narekuje budni svet. Nastajajoči um se jim sam šele počasi privaja. Sanje nam po krajšnicah uresničujejo najskritejše želje na eni in najstrašnejše strahove na drugi strani. (Raz)stvarjajo nam svet, za katerega budni nismo niti vedeli, da je vprašljive stvarnosti: predstave, podobe, čustveni naboji in osebni pečati se odlepijo od njihovih izvornih in trdnih objektov budnega vsakdana in v razpokah sanjske predelave zazeva naša želja in volja kot edina zanesljiva referenca v blodnjaku. Tako sanjamo svet, ki to ni, da bi ugledali sebe, ki smo svet. In kdo nas sanja?”

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) - Galeb, Kettejeva 1

20.30 O telesu in duši (On Body and Soul)
Ildikó Enyedi, 2016, 116 min

V klavnico govedi postavljena ljubezenska zgodba z izrazitim vizualnim pečatom raziskuje povezavo med telesno in čustveno odtujenostjo. Zmagovalec Berlinala 2017.

Film govori o mladi Mariji, ki se zaposli v klavnici kot nadzornica kakovosti. Takoj je označena za “čudakinjo”. V jedilnici vedno sedi sama in se tudi sicer ne druži s sodelavci, pri delu prisega na sterilnost, je zelo natančna in se za vsako ceno drži pravil. Njen precej starejši šef Endre, ki boleha za lažjo telesno hibo, je prav tako samotarska duša, a spozna, da ga nova sodelavka nerazumno privlači. Še posebej ko nekega dne ugotovita, da imata vsako noč iste sanje.

Vabljeni k ogledu filma!

Vstop je prost.

Lokalni koordinatorji v sodelovanju z Društvom biopsihologov Slovenije: Samanta Knapič, Larisa Lara Pohorec in Tomaž Babić.


© SiNAPSA 2003-2012