Nevroznanost v Sloveniji

Ljubljana, 14. 3. 2006

Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana

Serijo predavanj od celične nevrobiologije do kognitivne nevrofiziologije moderira mag. Jure Bon.

15:00 Optične mikroskopske metode za študij posameznih celic osrednjega živčevja
doc. dr. Marko Kreft; prof. dr. Robert Zorec, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

Optična mikroskopija visoke ločljivosti, ki omogoča opazovanje struktur tudi v živem tkivu in celicah, je postala standardna raziskovalna metoda v biomedicini. Razvoj optike, uporaba laserjev in visoko zmogljivih računalnikov so omogočili visoko ločljivost slike. Uporaba molekulskih sond omogoča spremljanje fizioloških procesov celic. S konfokalnim mikroskopom lahko časovno snemamo sliko v treh dimenzijah. Za vsako prostorsko točko lahko beležimo še informacijo o spektru valovnih dolžin fluorescence.

16:00 Raziskovanje možganov - od elektrike do spomina
Simon Brežan, Vita Štukovnik, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana.

Električna aktivnost živčnih celic predstavlja enega osnovnih mehanizmov delovanja možganov, ki posredujejo različne duševne procese (npr. zaznavanje, spomin, čustvovanje, odločanje). Beležimo in preučujemo jo lahko s pomočjo metode elektroencefalografije (EEG). Sodobni pogled na delovanje možganov pravi, da posamezno funkcijo posredujejo prostorsko ločeni možganski centri, ki pa delujejo sočasno. Na kakšen način je torej usklajeno njihovo delovanje? Predstavljena bo novejša metoda EEG-koherence za preučevanje tovrstne komunikacije v možganih, na primeru procesov spomina.

17:00 Kaj se dogaja v možganih med spanjem?
asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana

Včasih je prevladovalo mnenje, da možgani med spanjem počivajo. Danes vemo, da je spanje aktiven proces in da so nekateri centri v možganih med spanjem celo bolj aktivni kot med budnostjo. Predstavljeno bo delo v somnološkem laboratoriju, kjer pri preiskovancih med spanjem preučujemo različne fiziološke parametre in posredno sklepamo na patološke procese.

18:00 Kje in kako se dogaja bolečina?
znan. svet. dr. Duška Meh, Inštitut za rehabilitacijo in Medicinska fakulteta v Ljubljani

Bolečina nas spremlja od rojstva do smrti. Zakaj? Kje sploh nastane? Zakaj ni vedno enaka? Zakaj in ali res sploh ne boli vseh enako? Zakaj jo občutimo tudi, ko ni vzroka? Zakaj boli okončina, ki je ni? Zakaj boli, ko sem zelo žalosten? Zakaj sem žalosten, ko boli? Zakaj bolečine ne vidim, ko me boli? Jo lahko sploh vidim? Kako dolgo traja? Av, koliko vprašanj! In kaj sploh je “av”?

19:00 Nevrobiološke raziskave v svetu in pri nas
prof. dr. Zoran Grubič, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

Izhodišče za predavanje bo štiridesetminutni film na temo zdravljenja poškodbe hrbtenjače s terapevtskim kloniranjem; sledilo bo razmišljanje o pomenu raziskav na področju nevrobiologije v svetu in pri nas.

20:00 W.A. Mozart: izvid kognitivnega nevrofiziologa
doc. dr. Zvezdan Pirtošek, SPS Nevrološka klinika, Klinični center, Ljubljana

W. A. Mozart je ustvaril čudovito glasbo, kjer se kaotični tokovi pogosto zlivajo v formalno čvrsto strukturo spet odkrite fuge. V družbi je bil motorično nemiren, muhavo razpoložen, pogosto se je spakoval in si izmišljeval nove besede. Njegova pisma in besedila razkrivajo nepričakovano in izrazito vulgarnost. V predavanju se bomo vprašali, če je Mozart imel nevrološko motnjo in če lahko sodobna kognitivna elektrofiziologija osvetli značilnosti take motnje. Kakšen bi bil nevrološki in nevrofiziološki izvid za WA Mozarta?