Motnje v delovanju živčnega sistema niso poceni

Ljubljana, 17. 3. 2006

Dvorana zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana

Predavanja moderira: prof. dr. Maja Bresjanac

16:00 Uvodni nagovor
prof. dr. Maja Bresjanac,Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani

16:30 Kakovost življenja po nezgodni možganski poškodbi - je manj bistvena od preživetja samega?
as. mag. Klemen Grabljevec, prim. mag. Viktorija Košorok, Inštitut RS za rehabilitacijo

Sodobna znanja urgentne in intenzivistične medicine, dostopna slikovna diagnostika in izpopolnjenje nevrokirurške tehnike omogočajo preživetje vedno večjemu številu bolnikov po hudi možganski poškodbi, ki po zaključenem akutnem zdravljenju in rehabilitaciji ostanejo pomembno gibalno in kognitivno ovirani. Razumljivo je, da se med akutnim zdravljenjem ne oziramo na njegovo ceno, manj razumljivo in znano pa je, da preživeli bolniki potrebujejo dolgotrajno celostno rehabilitacijsko obravnavo in trajno opremo z medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki pa jo omejujejo pravila in “standardi” Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

17.15 Prepovedane droge in javna sredstva
Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič, Inštitut za varovanje zdravja RS

Problematika prepovedanih drog je globalen problem in oškoduje tako posameznika, njegove svojce, kot širšo družbo, posredno ali neposredno. Za usklajeno in učinkovito medresorsko in interdisciplinarno obvladovanje problematike znotraj posamezne države ali med posameznimi državami sta potrebni ustrezna politična in finančna podpora. Pomemben korak je zagotovitev proračunskih sredstev in prevzemanje odgovornosti za namensko porabo sredstev; ustrezno spremljanje stroškov in učinkovitosti aktivnosti in programov pa je tudi pravica in dolžnost civilne družbe.

18.00 Duševne motnje in stroški
prof. dr. Rok Tavčar, prim. Andrej Žmitek, Psihiatrična klinika Ljubljana in Psihiatrična bolnišnica Begunje

Duševne motnje so povezane z velikimi stroški, ki nastanejo tako na račun zdravljenja (direktni stroški), kot na račun izgubljene produktivnosti (ker zaradi prisotne motnje posameznik začasno ali trajno ne more delati). Analiza stroškov je težavna, ker so razdrobljeni na več sektorjev - zdravstveni, socialni in pravosodni - a po ocenah britanskih strokovnjakov naj bi za duševno zdravje država porabila celo več kot za vojaške namene. Ko ocenjujemo koristnost posameznih programov za pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, ne moremo mimo ocene stroškov.

18:45 Slovenski svet za možgane - poročilo o stanju pobude
prof. dr. David B. Vodušek, dr. med. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani SPS Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana

Na jesenskem nevroznanstvenem srečanju SiNAPSE je bila predstavljena informacija o pomenu Evropskega sveta za možgane (European Brain Council, EBC) in njegovih dosedanjih uspehih pri promoviranju področja nevroznanosti v Evropi. Dana je bila pobuda za organizacijo Slovenskega sveta za možgane (SSM), ki bi združeval slovenska strokovna združenja od bazične nevroznanosti do psihologije z društvi bolnikov in tudi industrijo. Pobudo so tedaj podprli prisotni predstavniki združenj in društev. Na sedanjem srečanju bomo poročali o aktualnem delu EBC in dopolnili listo društev kandidatov za članstvo v SSM. Ponovno bomo opredelili okvirno vsebino poslanstva SSM ter se dogovorili za nadaljne postopke, potrebne za formalno ustanovitev.