Teden možganov: na sledi razvoju

Koper, 11. 3. 2013

Znanje o možganih si želimo širiti tudi na Obali, zato bomo tudi letos Teden možganov obeležili v Kopru, in sicer v sklopu dvodnevnega dogodka, ki ga organizira SiNAPSA v sodelovanju z UPS ZRS, UPS Feniks in Rotaract Portorož-Koper.

Predavanja bodo potekala v prostorih Srednje tehniške šole, Šmarska cesta 4, Koper

17.00 - 17.40 Možgani od ribe do Einsteina, Anton Grad

Čeprav je skoraj nemogoče primerjati ribe in ljudi, je osnovna struktura živčevja med tako različnimi bitji podobna v razdelitvi osrednjega živčevja na hrbtenjačo, male in velike možgane. Toda pravi razvoj so možgani doživeli med primati v zadnjih 50-60 milijonih let z razmahom pri hominidih v zadnjih 4 milijonih let do takšne oblike kot so naši možgani, ki so se izoblikovali pri naših prednikih v zadnjih 200.000 letih.

Nenavadno je, da se ta evolucijskih razvoj vsaj navidezno ponovi pri vsakem posamezniku od oploditve do rojstva: nastanek in razvoj možganskih celic – nevronov, njihova usmeritev, diferenciacija, odraščanje; nato pa razvoj povezav med celicami, vključno z razvojem ovojnic – mielinizacijo. Toda razvoj možganov z rojstvom nikakor še ni končan! Izoblikovanje možganske skorje se verjetno zaključi šele okoli 25 leta naše starosti. Nato pa gre že kmalu razvoj v smer razgradnje – nevrodegeneracija. Ob tako kompleksnem razvoju se kaj lahko kaj zalomi, kar se kaže v določenih posebnostih (sinestezija, izjemna (ne)sposobnost branja, spomina, računanja) ali celo motnjah (motnje avtističnega spektra) in v fazi nevrodegeneracije v obliki sindroma demence.

Možgani so torej izredno dinamičen organ, kjer vsakodnevno nastajajo z vsakodnevnim učenjem povezave med možganskimi celicami… a hkrati druge propadajo. Tako je za nas najpomembnejše zavedanje, da z lastno aktivnostjo moremo (in moramo!) vplivati na razvoj naših možganov.

17.45 - 18.25 Temne in svetle strani disleksije, Mateja Baruca

Razvojna disleksija je definirana kot nevrološko pogojena motnja procesiranja besed oz. številk pisanega jezika ob normalno ohranjenih intelektualnih sposobnostih, vidu in sluhu. V resnici pa je veliko več kot to…Danes vemo, da je vzrok za disleksijo spremenjena zgradba določenih možganskih predelov (lokalno porušena šestslojna struktura možganske skorje, dezorganizacija parvo in magnocelularne plasti nevronov v medialnem in lateralnem genikulatnem jedru). Vsak dislektik se najprej sooči s temnimi platmi svojega stanja ob učenju pisanja in branja. Če sam ali z ustrezno strokovno pomočjo uspe razviti individualno strategijo lahko te težave ne samo premaga, ampak tudi izkoristi svetle plati svoje »posebnosti«. Dislektiki so namreč nadpovprečno radovedni, intuitivni in ustvarjalni, nadarjenost pa je pri vsakemu posamezniku drugačna. Med njimi najdemo veliko število mednarodno slavnih umetnikov in znanstvenikov.

18.30 - 19.10: Zakaj slika v besedilu spreminja pomen?, Sonja Starc

Naše vsakdanje govorjeno sporazumevanje se odvija prek besedil, ki so sestavljena iz besed in slik, zvoka in kretenj. Tudi vse več zapisanih besedil je tvorjenih iz besed in slik, od slikanic, časopisnih do spletnih besedil. Skozi tisočletja je človeštvo ohranjalo različna vedenja praviloma z besedami, jezikom. Različne kulture so oblikovale različne pisave in načine branja, vsa prilagojena razbiranja pomena besednih sporočil. Ko pa se znajdemo ob besedilu iz besed in slikovnega, se bralna pot začne spreminjati.

Predavanje želi pokazati različne načine tvorjenja in razbiranja pomena nekega sporočila. Kateri način bo prevladal, pa je odvisno od avtorjeve izbire izraznih (semiotskih) sredstev (besed ali/in slik, zvoka, barv …) in od bralčevega/poslušalčevega načina razbiranja njihovega pomena.

Posvetili se bomo tiskanemu besedilu, sestavljenemu iz besed in slik, in ugotavljali, kateri element(i) na sliki najprej pritegne(jo) našo pozornost in zakaj, kaj se dogaja s pomenom, ko sliki dodamo besede. Kakšno vlogo ima pri tem bralec. Ugotovili pa bomo tudi, da na kakšen zakaj še ne poznamo odgovora zato, ali pač – v povezavi z drugimi vedami.

19.15 - 19.55: Umovadba - metoda za upočasnitev umskega staranja, Vojko Kavčič

V začetku 21 stoletja smo priča izrednim demografskim spremembam: istočasno se v populaciji povečuje delež starejših in zmanjšuje delež mlajših. Glede na to, da imajo te spremembe pomembne soicoekonomske posledice, je toliko bolj pomembno razumeti podlage teh starostnih sprememb, posebno če želimo razviti učinkovite okoljske in klinične ukrepe, ki naj bi preprečevale starostne upade. Glede na to, da s staranjem pešajo vsi telesni organi in telesne funkcije, vključujoč tudi naše možgane in posledično umske sposobnosti, se postavlja vprašanje, ali je mogoče možgansko/umsko upadanje in pešanje zaustaviti ali pa celo izboljšati. Eden izmed možnih ukrepov je t.i. kognitivni trening (umovadba). Umovadba je običajno vodena aktivnost z različnimi nalogami, ki naj bi zmanjšale umski upad ali pa celo izboljšale umsko delovanje, kot npr. spomin ali pozornost. V predavanju se bomo seznanili z osnovnimi značilnostmi, različnimi vrstami in znanstvenimi razlagami učinkov umovadbe. Prikazali bomo še konkreten primer umovadbe s prostorsko navigacijo, ene prvih v RS, ki smo ga v preteklem letu opravili na Inštitutu za Kineziologijo na Primorski Univerzi v okviru projektu PANGEA “Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje Slovenija- Italija’.

Celje
sobota, 16. marec 2013