SiNAPSA | Teden možganov | Teden možganov 2013

Teden možganov 2013 - Na sledi razvoju

Ljubljana, 11. 3. 2013

Atrij ZRC, Novi trg 2

16.00 - 16.15 Otvoritev 10. Tedna možganov

16.15 - 19.10 Razvoj možganov: kobacanje evolucije po nevroznanstvenem parketu, predavanja o razvoju nevroznanosti ter ontogenetskem in filogenetskem razvoju možganov

“Besedno zvezo razvoj možganov lahko razumemo na zelo različne načine. V svetu nevroznanosti - znanosti, ki se ukvarja s proučevanjem možganov - pri tem najpogosteje razmišljamo na dva načina . Prvi način se nanaša na razmišljanje in spoznanja o tem, kako so se razvijali možgani tekom zgodovine našega obstoja (filogenetski vidik). Pri tem se pogosto sprašujemo: po čem se možgani naših prednikov razlikujejo od možganov, s kakršnimi trenutno živimo, ali so se vsi predeli naših možganov razvijali enako intenzivno, kateri dejavniki so bistveno pripomogli k razvoju možganov, pomeni razvoj možganov le rast v smislu velikosti, se v evolucijskem smislu naši možgani še vedno spreminjajo?

Drugi način razmišljanja, ki se nanaša na razvoj možganov, pa obravnava predvsem razvoj možganov tekom posameznikovega življenja - torej od rojstva do smrti (ontogenetski vidik). Tukaj se lahko vprašamo: kdaj tekom nosečnosti se možgani pojavijo, kdaj je njihova rast najbolj intenzivna, kako se razvijajo možgani v interakciji z okoljem, se lahko možgani razvijajo tudi v poznejših dobih, lahko škodljivi dejavniki iz okolja vplivajo na razvoj možganov v prenatalnem obdobju, zakaj se v določenih obdobjih učimo stvari lažje kot v drugih (npr. jezik v obdobju ranega otroštva)?

Ob debati o razvoju možganov pa se zelo težko ognemo tudi razvojnemu vidiku znanosti, ki se z možgani pravzaprav ukvarja - nevroznanosti. Nevroznanost je kljub svoji mladosti veda, ki se je v zadnjih nekaj desetletjih po zaslugi izjemno hitrega tehnološkega napredka, razvila v eno bolj popularnih in obetavnih ved, ki se v mnogih pogledih dotika nekaterih temeljnih človeških lastnosti. Številne procese, ki so jih znanstveniki slutili in proučevali že več stoletij nazaj, lahko danes po zaslugi nevroznanstvenih metod v živo opazujemo in jim dodajamo neko povsem novo dimenzijo.

Vsak v svojem prispevku in veseli vaših vprašanj, se bodo z variacijiami razvoja na ponedeljkovem dogodku poigravali Tina Bregant, Zvezdan Pirtošek in Grega Repovš.

16.15 - 17.00 Grega Repovš: Zavita pot razumevanja možganov / Razvoj nevroznanosti

Razumevanje in preučevanje vloge, zgradbe in delovanja možganov ima dolgo zgodovino številnih danes neverjetnih prepričanj, prelomnih ugotovitev in dramatičnih zapletov. Popularna prepričanja nekega obdobja se v naslednjem zavrnejo, da bi se kasneje lahko zopet vrnila v novi podobi. Posamične debate se kot rdeča nit sukajo od enega do drugega pola stališč, nato pa jih tesno zavežejo skupaj v oblikovanju novih, celovitejših spoznanj. V okviru predavanja si bomo ogledali nekatere mejnike v razvoju razumevanja možganov in duševnosti, ki jo ustvarjajo, ter izpostavili pomembne razprave in spoznanja, ki omogočajo razumeti današnje razumevanje možganov. Ob koncu bomo pogledali še v prihodnost in se vprašali, kakšna spoznanja nas čakajo za naslednjim ovinkom te slikovite poti.

17.00 - 17:45 Tina Bregant: O ontogenetskem razvoju možganov

V predavanju se bomo sprehodili od oplojene jajčne celice do zrelih možganov odraslega človeka, ki je sposoben uresničiti in živeti svoje vrojene potenciale. Ustavili se bomo na nekaterih kritičnih točkah razvoja in zorenja možganov, ki pomembno določajo tako videz kot delovanje možganov v odrasli dobi. Možgani otroka niso namreč manjši ali slabše delujoči možgani odraslega. Razlikujejo se tako po teži, videzu, anatomskih in biokemičnih značilnostih kot tudi po procesih, ki se odvijajo v njih in ob njih. Izkušnje – vplivi okolja imajo namreč na razvoj možganov zelo pomemben vpliv. Od 300 g ob rojstvu do 1400 g v odraslosti, od praktično na površini gladkih do primerno nagubanih možganov; od nemieliziranih in prostorninsko manjših do polno mieliziranih možganov preteče 20 do 30 let. Kaj se dogaja v možganih med procesom razvoja, rasti in zorenja, bomo opazovali s pomočjo magnetno resonančnega slikanja, bomo pa pokukali tudi v nekatere genetske posebnosti in pomembnejše vplive okolja. Ob koncu predavanja bomo bolje razumeli, kaj se dogaja z možgani že pred rojstvom in nato v otroštvu; kakšne izzive predstavlja prezgodnje rojstvo; kakšen je vpliv škodljivih snovi v različnih obdobjih razvoja; zakaj so kritična obdobja kritična. Morda bomo z vpogledom v svet otroških možganov bolje razumeli tudi sami sebe.

17.45 - 18.00 Odmor za kavo

18.00 - 18.45 Zvezdan Pirtošek: Evolucija možganov

Kdo smo, od kod prihajamo? Kam vodi naša pot? Na ta vprašanja skušamo v svojem iščočem nemiru odgovoriti tudi tako, da zremo v prgišče kosti, ki so se ohranile v prahu zadnjih osmih milijonov let. Ugibamo, da je vzravnana hoja omogočila sprostitev rok in daljši, bolj panoramski pogled in ugotavljamo, da so se sprva možgani le minimalno večali. Iz odsotnosti ostrih podočnjakov, ki so pri primatih znak grožnje, sklepamo, da je naš prednik že zgodaj presegel zgolj tekmovalnost in pričel odkivati prednosti sodelovanja. Zadnja 2 milijona let pa se prične hitra rast možganov: če so ti pred 2.5 milijonoma tehtali 400-450 g, so danes trikrat težji. K hitri rasti je pripomogla spremenjena dieta in bolj socializiran način druženja. Veliki možgani pomenijo evolucijsko prednost, a povzročajo tudi probleme: metabolno so dosti bolj potratni, porod pa - do takrat hiter in preprost - postane boleč in nevaren, saj matere ob zoženi medenici rojevajo otroke z vse večjo glavo. Delna rešitev je v tem, da se otrok rodi prezgodaj, nebogljen in nemočen, s prilagodljivo lobanjo (fontanele) in rast in razvoj dokonča leta po porodu. Asimetrija med desno in levo hemisfero je prisotna že pri zgodnjih avstralopitekih, predvsem za človeka značilna tretja spodnja čelna vijuga (z Brocovim centrom) pa postane očitna pred 1.9 milijoni let. Čeprav zasnove višjih mentalnih funkcij (žalovanje, empatija, rituali, teorija uma, uporaba simbolov in orodja) opazujemo že pri živalih, pa prav pri človeku zadnjih 80.000 let s pospešeno rastjo čelnega režnja dozorevajo v samozavedanje (Jaz), v umetnost, znanost, filozofijo in duhovnost.

18.45 - 19.10 Diskusija in zaključek

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

21.00 Mandžurski kandidat (The Manchuiran Candidate)

Solidna novodobna priredba kultnega istoimenskega filma politične paranoje šestdesetih o tajnih agentih spranih možganov, ki se infiltrirajo v vrhove ameriške politike. V vlogi Franka Sinatre, ki zaroto preprečuje, tokrat blesti Denzel Washington.

Projekciji sledi predavanje Mirana Možine. Vstop prost.