Mala šola nevroznanosti

Spremljajoči dogodki, 11. 3. 2013

SiNAPSA v okviru Tedna možganov tudi letos soorganizira Malo šolo nevroznanosti v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani. Vse, ki vas nevroznanost zanima in bi želeli izvedeti kaj več o tem, kaj nevroznanost je, kaj nam lahko pove o možganih in kako se izvajajo različne nevroznanstvene raziskave, vabimo, da se Male šole udeležite. Vsebine bodo predstavljene na dostopen in razumljiv način, saj je šola prvenstveno namenjena tistim, ki nimate veliko predznanja s tega področja, vas pa možgani, ta fascinanten in skrivnosten organ, iz takšnega ali drugačnega razloga zanimajo.

Mala šola nevroznanosti (MŠNZ) bo potekala v času Tedna možganov vsak dan med 12:30 in 15:00 uro v prostorih nove Nevrološke klinike (Zaloška 2, Ljubljana). Pripravili bomo teoretična predavanja in praktične prikaze metod v nevroznanosti.

Udeležba na MŠNZ je brezplačna, vendar omejena na prvih 30 prijavljenih. Tisti, ki se v izbor ne bi umestili, bodo imeli prednost pri naslednji organizaciji MŠNZ. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: [email protected]

Program

Ponedeljek, 11.3.:

12.30 O možganih skozi kratko zgodovino njihovega preučevanja [Zvezdan Pirtošek]

V zori civilizacij so bili možgani najbolj zanemarjen organ človeškega telesa, čeprav je Hipokrat osamljeno poudarjal, da so prav možgani sedež človekovega razuma in duše in da je npr. epilepsija možganska bolezen. Najpomembnejše podatke o delovanju možganov so nam dolga stoletja podajali bolniki - skozi svoje pripovedi in skozi svoje bolezenske znake. Ob prelomu 19. in 20. stoletja histologi opisujejo zapleteno zgradbo možganov, sredi stoletja se rojeva niz elektrofizioloških metod, 20. stoletje pa se zaključi s čudovito zmožnostjo oslikavanja živih možganov. Možganov, ki mislijo, ljubijo, se bojijo, v katerih se skozi mreže, ki jih spletajo geni in izkušnje, prepleta zavestno in nezavedno proti končni iluziji Jaza. Predavanje bo prikazalo zgodbo možganov skozi čas in skozi metode, s katerimi možgane preučujemo.

14.00 Globoka možganska stimulacija [Maja Trošt]

Globoka možganska stimulacija (GMS) je nevrokirurški način zdravljenja nevroloških in psihiatričnih bolezni, s katerim vplivamo na aktivnost določenih delov možganov. Z GMS lahko spreminjamo aktivnost motoričnih, razpoloženjskih in kognitivnih funkcijskih zank v možganih in s tem izboljšujemo klinične znake bolezni. Kljub 20 letnemu razvoju GMS in raziskovanju na tem področju, mehanizem delovanja še ni povsem jasen. Klinične indikacije pa se iz leta v leto širijo.

Torek, 12.3.:

12.30 Kognitivna nevroznanost [Grega Repovš]

Skozi zgodovino so različne znanosti od biologije, medicine, psihologije, do filozofije, vsaka iz svojega zornega kota, skušale odgovoriti na skupno vprašanje, kako nastaja in kaj tvori podlago naše duševnosti. Napredek v pristopu k znanstvenem preučevanju in razvoj novih tehnologij sta omogočila združiti napore v okviru multidisciplinarne kognitivne nevroznanosti. Namen prispevka je predstaviti ključna izhodišča ter nekatera temeljna orodja, ki omogočajo kognitivnim nevroznanstvenikom nasloviti vprašanje, kako možgani ustvarjajo našo duševnost.

Sreda, 13.3.:

12.30 Kognitivna elektrofiziologija [Jurij Dreo, Dejan Georgiev]

V prvem sklopu predavanj o funkcijskih metodah za preučevanje možganov se bomo osredotočili na kognitivno elektrofiziologijo. Živčne celice v možganih stalno proizvajajo električno aktivnost, ki jo lahko na površini glave zajemamo s pomočjo elektrofiziološke metode elektroencefalografije. Možgansko električno aktivnost lahko na ta način izmerimo z zelo natančno časovno resolucijo, zato je ta metoda že dolgo od svojega nastanka uporabna ne le pri kliničnem delu, ampak tudi pri raziskovanju različnih kognitivnih procesov. Z napredkom tehnologije in razvojem večkanalnih elektroencefalografov pa ob časovnih vidikih vse bolj razumemo tudi pomen prostorske razporeditve signalov. V predavanju bomo prikazali, kakšne fenomene lahko s pomočjo EEG raziskujemo in kaj ti rezultati lahko doprinesejo k poznavanju kognitivnih procesov in delovanja možganov. Po predavanju bo organiziran obisk EEG laboratorija.

Četrtek, 14.3.:

12.30 Funkcijska magnetna resonanca [Blaž Koritnik]

V začetku drugega sklopa funkcijskih metod za preučevanje možganov bo predstavljena funkcijsko magnetno resonanco (fMR). Metoda slikanja s fMR najbolj neposredno ilustrira aktivnost določenega možganskega področja med izvajanjem različnih nalog. Uvrščamo jo med funkcijske slikovne metode, s katerimi merimo delovanje možganov v času in prostoru, odlikuje pa jo predvsem dobra prostorska ločljivost. Za slikovnim prikazom obarvanja posameznega področja se skrivajo razumevanje fizikalnih osnov magnetnoresonančnega fenomena, poznavanje možganske anatomije in njihovega delovanja ter postopki statistične obdelave slik. V predavanju bomo prikazali, kako slike nastanejo, kako jih interpretiramo ter predstavili nekaj dognanj, ki jih je prinesla ta metoda.

13.30 Transkranialna magnetna stimulacija [Jurij Bon]

Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) je elektrofiziološka metoda, s katero lahko posegamo v delovanje možganov. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja v nevroznanosti, saj je relativno neinvazivna in nemoteča za preiskovance. S pomočjo kratkih magnetnih pulzov, razporejenih v različna ritmična zaporedja, stimuliramo omejene predele možganov, predvsem možganske skorje. Na vnaprej izbrana področja na glavi položimo posebno tuljavo, magnetni pulzi prodirajo skozi lobanjo in v možganovini povzročajo blage in kratke električne tokove. Glede na izbrane lastnosti stimuliranja lahko s TMS motimo delovanje možganskih področij in tako preučujemo, kaj take umetne lezije pomenijo za delovanje omejenih predelov ali omrežij. Po drugi strani lahko delovanje možganov tudi spodbujamo, kar izkoriščamo tako v raziskovalne namene, kot za terapijo nekaterih možganskih bolezni. S tem v zvezi trenutno poteka intenzivno preučevanje, kakšni protokoli stimuliranja bi se lahko najbolj približali fiziološkim razmeram možganske plastičnosti. TMS je v svetu že uradno odobrena za zdravljenje rezistentne depresivne motnje, preučuje pa se tudi njeno učinkovitost pri drugih možganskih boleznih.

Petek, 15.3.:

12.30 Nevrobiologija [Marko Kreft, Maja Bresjanac]

Glijo so pred 150 leti opisali kot vezivo za nevrone. Raziskovalci so jih opredeljevali glede na to, česa ne zmorejo. Ne zmorejo vzpostavljati hitrega električnega prenosa informacij in komunikacije z drugimi celicami s hitrim izločanjem signalnih molekul. Zadnja leta pa se celice glije uveljavljajo kot nov dejavnik delovanja možganov, kar bo v svojem predavanju predstavil Marko Kreft. Astrociti so najštevilčnejše celice glije, ki po številu prekašajo nevrone. Izločajo signalne molekule, ki jim namesto živčni prenašalci (nevrotransmiterji) pravimo glijalni prenašalci (glijatransmiterji). Pomembni so tudi za energijski metabolizem celotnih možganov, uravnavajo pretok krvi in sodelujejo pri razvoju možganov.

Za številne bolezni in okvare živčevja je značilna izguba obolelih ali poškodovanih živčnih celic. Pri višjih sesalcih se odmrle živčne celice spontano ne nadomestijo z novimi. Med obetavnimi postopki zdravljenja določenih bolezni se zato uveljavlja uporaba celičnih presadkov - nevrotransplantacija, o čemer bo v svojem predavanju spregovorila Maja Bresjanac. Predavanje bo orisalo zgodovino nevrotransplantacije, biološke temelje za uporabo celičnih presadkov v živčevje, izsledke iz poskusov na živalih ter rezultate prvih kliničnih študij nevrotransplantacije pri ljudeh. Na kratko bodo predstavljeni tudi obeti in ovire za uporabo matičnih celic v zdravljenju okvarjenega živčevja.

Celje
sobota, 16. marec 2013