Teden možganov: na sledi razvoju

Grosuplje, 15. 3. 2013

Družbeni dom Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje

18.00 - 20.00

18.00 - 18.15 Otvoritev dogodka

18.15 - 19.00 Parkinsonova bolezen Dejan Georgiev

Parkinsonova bolezen (PB) je kronična, nevodegenerativna bolezen, ki se kaže s štirimi glavnimi motoričnimi znaki: tremorjem v mirovanju, upočasnjenostjo, rigidnostjo in, v poznejši fazi bolezni, pogostejšimi padci. Dva od naštetih znakov morata bit pozitivna, da bi diagnosticirali PB. Bolezen nastane zatardi degeneracije črne substance v srednjih možganih, ki proizvaja dopamin. Glavna nevrofiziološka značilnost PB je torej zmanjšana koncentracija dopamina v možganih. PB zdravimo z zdravili, ki nadomeščajo primankljaj dopamina v možganih (L-dopa, dopaminski agonisti, zaviralci določenih encimov, ki l-dopo razgrajujejo).

Čeprav še vedno PB dojemamo kot predvsem bolezen motoričnega sistema, se PB kaže tudi z vrsto različnih nemotoričnih znakov (slabše razpoloženje, nemotiviranost, slabše vohanje, motnje spanja, obstipacija…). Pojavljajo se tudi znaki zaradi zdravljenja PB (dopaminski disregulacijski sindrom, zgibki, sindrom izvenevanja učinka zdravil).

Poleg zdravljenja z zdravili, PB dandanes lahko zdravimo tudi s kontinuiranim dovajanjem l-dope prek prebavil, s kontinuiranim dovajanjem dopaminskega agonista pod kožo, ali pa z globoko možgankso stimulacijo določenih jeder v možganih.

19.00 - 19.45 Kognitivna rezerva – kako se lahko zaščitimo pred upadom miselnih sposobnosti Ana Ožura

Pomemben pojem v sodobnem razumevanju delovanja kognitivnih sposobnosti je kognitivna rezerva. Gre za neke vrste zalogo, ki so si jo tekom našega življenja ustvarili naši možgani in ki naše možgane ščiti pred poškodbami. Ta zaloga je sestavljena tako iz do sedaj pridobljenih sposobnosti, kot tudi iz dejanske količine možganskih celic in njihovih povezav, ki so se ustvarile. Dokazano je, da imajo osebe, ki imajo višjo kognitivno rezervo, ob isti stopnji možganskih poškodb manj težav kot osebe z nižjo rezervo. Pri kognitivni rezervi gre za aktiven proces, s katerim se skušajo možgani spoprijeti ali nadomestiti delovanje prizadetih področij. Raziskave kažejo, da se kognitivna rezerva v največji meri zgradi tekom otroštva, vendar jo je kasneje še vedno mogoče povečevati. V prihodnosti se bomo zato vedno pogosteje spraševali, ali lahko zgradim večjo kognitivno rezervo. To lahko naredimo predvsem tako, da možgane čim več uporabljamo. Da smo torej aktivni na miselnem področju, se lotevamo novih stvari, in da smo hkrati tudi telesno aktivni. Predvsem aerobna vadba vpliva na tvorbo novih celic v možganih tudi v odraslosti. Slogan, ki se uporablja na podlagi raziskav o kognitivni rezervi je: »Pojdi ven, počni stvari, bodi aktiven!«

19.45 - 20.00 Diskusija in zaključek