Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2013 - Na sledi razvoju

Nova Gorica, 14. 3. 2013

Eda Center - Evropska pravna fakulteta - predavalnica P1, Kidričeva ulica 9, 5000 Nova Gorica

17.00 - 19.00

17.00 - 18.00 Vojko Kavčič: Kako upočasniti umsko staranje

Tako kot se s staranjem spreminjajo vsi telesni organi in telesne funkcije, se prav tako spreminjajo naši naši možgani in posledično umske sposobnosti. Z drugimi besedami, umsko staranje se nanaša na spremembe umskih sposobnosti, zaznavnih kot spoznavnih, ki so povezane s staranjem. Najprej se bomo na kratko seznanili z nekaterimi osnovnimi dejtsvi o možganih in kaj se dogaja z našimi starajočimi možgani. Po opredelitvi umskega staranja si bomo ogledali, kako se s staranjem spreminjajo različne umske sposobnosti – od zaznavnih sposobnosti pa do pozornosti, spomina in vseh višjih kognitivnih procesov. Pokazali bomo, da čeprav se večina umskih sposobnosti s staranjem zmanjšuje, je pa vsaj ena taka, ki se s staranjem povečuje oziroma ostane nespremenjena celo v pozni starosti. Nato si bomo na kratko ogledali vse dejavnike, ki vplivajo na umsko staranje. Na koncu predavanja bo sledil ogled tistih dejavnikov, ki naj bi preprečevali umsko staranje. Spregovorili bomo o zdravi prehrani, ki naj bi ohranjala umsko čilost, kakor tudi o telesnih in socialnih aktivnostih, ki pomagajo preprečevati umsko staranje. Če bo na razpolago dovolj časa, se bomo dotaknili tudi tako imenovane umovadbe, to je posebnih umskih aktivnosti, ki naj bi krepile zaznavne in spoznavne sposobnosti med staranjem in tako preprečevale umsko staranje.

18.00 - 19.00 Nena Golob: Možgani - nekoč in danes

Podoba današnjih človeških možganov je stara 200.000 let. Razvoj možganov v obliko kot jo poznamo pri človeku danes je potekal zadnjih 50–60 milijonov let, z najsilovitejšim napredkom zadnje 4 milijone let. Zanimivo je, da imajo ljudem podobno obliko možganov tudi, iz evolucijskega vidika gledano, bistveno inferiornejša bitja in da se evolucijski razvoj možganov ponovi pri vsakemu posamezniku, od oploditve do rojstva. V nasprotju z nedavnimi ugotovitvami, se razvoj možganov z rojstvom ne zaključi. Nastanek in razvoj možganskih celic ter tvorba povezav in ovojnic se zaključi šele okoli 25. leta starosti, nato pa se razvoj preusmeri v smer propada možganovine. Zapletena izgradnja možganovine in kasnejša razgradnja možganov terja na žalost tudi določene pomankljivosti, ki se kažejo lahko z določenimi posebnosti pri posamezniku (značilnostmi) kakor tudi z motnjami (demenca). Možgani so torej izredno dinamičen organ. Mi pa z našim življenjskim slogom lahko in moramo vplivati nanje!


© SiNAPSA 2003-2012