Teden možganov: na sledi razvoju

Koper, 12. 3. 2013

Znanje o možganih si želimo širiti tudi na Obali, zato bomo tudi letos Teden možganov obeležili v Kopru, in sicer v sklopu dvodnevnega dogodka, ki ga organizira SiNAPSA v sodelovanju z UPS ZRS, UPS Feniks in Rotaract Portorož-Koper.

Predavanja bodo potekala v prostorih Srednje tehniške šole, Šmarska cesta 4, Koper

16.00 - 16.30: Zakaj otroci ne spijo tedaj, ko bi mi to želeli?, Bojan Rojc

Zgodovina raziskovanja spanja ima že dolgoletno tradicojo, vendar o vlogi in pomenu spanaj še nimamo dokončnih ogovorov. Dejsto je, da je spanja biološko nuja. Številne raziskave na področju spanja so nam dale veliko znanja o tem kako ljudje spimo in kako se spanje z razvojom posameznika spreminja.

Namen predavanja je predstaviti dosedanje znanje o razvoju oziroma spremembah spanja vzdolž posameznikovega življenja. Nekaj dlje se bomo ustavili pri spanju v otroškem obdobju, zaključili pa s spanjem pri starostnikih. Predstavili bomo tako kvalitativne kot kvanitativne spremembe spanja ter se dotaknili nekaterih težav povezanih s spanjem.

16.35 - 17.05 »Kaj je to prijatelj?« - kako prepoznati avtistično motnjo pri otroku, Jasna Lisjak

Motnje avtističnega spektra so po pogostosti najhitreje raščoča razvojna motnja. Vzrok nastanka pa še vedno ostaja precejšnja neznanka. Danes bi, glede na pogostnost pojavnosti motnje, moralo biti v Sloveniji okoli 3000 otrok, starih do 18 let, z motnjo avtističnega spektra, a le-ta premnogokrat ostane neprepoznana. Za kaj sploh gre? In zakaj je tako pomembno zgodaj prepoznati to motnjo?

Motnje avtističnega spektra so kompleksne razvojne motnje, ki se kažejo kot spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije in besedne ter nebesedne komunikacije. Sodijo med tako imenovane pervazivne razvojne motnje, ki se začnejo kazati v obdobju malčka. Sem prištevamo avtizem, Aspergerjev sindrom in neopredeljeno pervazivno razvojno motnjo. Vzrokov za nastanek je več.. Skupno vsem motnjam so: motnje v socialni interakciji in komunikaciji ter pomembno zmanjšanje interesov oziroma ponavljajoče se stereotipno vedenje. Večina otrok ima poleg tega tudi nenormalen odziv na čutilne dražljaje (zvok, dotik), nezmožnost vključevanja v domišljijsko igro (motivira jih »sistem« in zakonitosti), večina jih ima nenormalno stopnjo aktivnosti (hiper/hipoaktivnost) ter motnje čutenja.

To so motnje, ki trajajo vse življenje, zdravila zanje v klasičnem medicinskem pomenu ne poznamo. Osnova današnjih terapevtskih pristopov je učenje komunikacije in socialno ustreznejših vedenjskih vzorcev. Cilj zdravljenja je čim večja samostojnost in učinkovitost v vsakodnevnem življenju. To pa dosežemo samo z dovolj zgodnjo in intenzivno vsestransko terapevtsko obravnavno. Zato je pri takih otrocih izjemno pomembno pravočasno prepoznavanje ter čim zgodnejši začetek obravnave in zdravljenja.

17.10. - 17.40: Meningitis (pri otroku), Nena Golob

Meningitis je smrtno nevarno stanje, ki ga najpogosteje povzročajo mikroorganizmi, ki na različne načine prodrejo do možganskih open in povzročijo vnetje. Glede na trajanje bolezni ločimo akutni in kronični meningitis, na osnovi mikroorganizma, ki vnetje povzroči, pa gnojni, serozni in nevnetni meningitis. Najpogostejši klinični simptomi meningitisa so glavobol, rigidni vrat in bruhanje (klinična triada meningitisa). Meningitis potrdimo s preiskavo krvi in lumbalno punkcijo. Meningitis lahko preprečimo z uporabo antibiotikov in cepiv, sicer pa najprimernejše zdravljenje zavisi od vrste povzročitelja. V Sloveniji domujeta dve vrsti klopa, ki prenašata mikroorganizme, ki povzročajo meningitis, zato pravimo, da sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza v Sloveniji endemični bolezni. Klinična slika je odvisna od mesta prizadetosti in obsega bolezni. Klopni meningoencefalitis prizadane načeloma le živčevje, medtem ko je lymska borelioza sistemska bolezen, vendar je nevrološka simptomatika v ospredju. Na predavanju se bomo posvetili predvsem posledicam meningitisa na možganih pri otrocih.

Celje
sobota, 16. marec 2013